Page 17 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 17
Breda Oblak, NARATIVNI IZRAZ POTI SKOZI GLASBENO ŠOLSTVO
pouka v osnovni šoli. Njegov interes je še dodatno podkrepila sodobna
glasbenopedagoška paradigma skladatelja Carla Orffa in elel jo je aktualizirati v
slovenskem prostoru. V eksperimentalni projekt se je z interesom vkljuèil tudi prof. Janez
Bole, ki je v ta namen prevzel mesto vodje novega Oddelka za povezovanje z osnovnimi
šolami. Potrebo po novem konceptu osnovnošolske glasbene vzgoje je spoznaval ob
realizaciji metodike, ki mu je bila ob sicer njegovih temeljnih zborovskih disciplinah
dodeljena po odhodu predhodnih zunanjih sodelavcev z uèiteljišèa.
Osrednji cilj eksperimentalnega pouka je bil oblikovati nov koncept uènih ur za glasbeno
vzgojo v zaporedju razredov osnovne šole in ga sproti prenašati v širšo
vzgojno-izobra evalno prakso. S stališèa glasbenopedagoškega raziskovanja bi
potreboval ustrezna teoretièna izhodišèa in izvedbeni naèrt z raziskovalnim
instrumentarijem. Sklepam, da je bil ob zaèetni ideji zaradi primanjkljaja tovrstnih
izkušenj na podroèju glasbe spregledan ali predviden za kasnejši èas. Na zaèetku se je
omejil na organizacijo glasbenega pouka, ki naj bi zaradi potrebnega prenosa novosti v
širšo prakso potekal na vseh, to je osmih osnovnih šolah Obèine Ljubljana Center ob
prisotnosti stalnih in tudi vabljenih uèiteljev.
Za realizacijo eksperimentalnega pouka sva bili imenovani dve izvajalki in obema so bile
poleg obveznosti na zavodu dodeljene še štiri osnovne šole. Tako sva na primer zaèeli
projekt na štirih lokacijah s štirimi tedenskimi urami v štirih prvih razredih. V
nadaljevanju osnovnošolskih razredov je kvantiteta eksperimentalnih ur strmo narašèala,
zaradi èesar se je prvotna organizacijska shema kmalu podrla. Druga izvajalka, prof. Tea
Budna Marn, se je e v zaèetni fazi odloèila za drugaèno poklicno pot, mestu pomoènika
ravnatelja na Zavodu za glasbeno in baletno izobra evanje in s tem tudi nalogam
eksperimentalnega pouka pa se je po letu dni odpovedal tudi prof. Pavle Kalan; tedaj je
namreè napredoval v naziv republiškega svetovalca za šolstvo. V zvezi z menoj je bil
znotraj takratnega zdru enja ravnateljev Obèine Ljubljana Center sprejet konstruktivni
predlog Ivana Berceta, ravnatelja osnovne šole Tone Èufar, da eksperiment v celoti
izvedem v zaporedju razredov njegove ustanove, in to mi je omogoèilo nadaljevanje dela.
Najzahtevnejša naloga projekta je bila prenova uène ure. Osebno sem bila e od zaèetka
prevzela nalogo pisne priprave posameznih uènih enot, ki so se tedensko uresnièevale v
vseh osmih šolah. Èe sem hotela uresnièiti nalogo, sem morala na pot iskanja in
raziskovanja ter poglabljanja v izbor ustreznih glasbenih dejavnosti in vsebin,
upoštevajoè splošni in glasbeni razvoj uèencev v zaporedju razredov. V zaèetnem
obdobju mi je dajal strokovno oporo – še zlasti na podroèju pevske dejavnosti – prof.
Janez Bole. Kot rezultat projekta sva kmalu uresnièila in izdala prvi Priroènik za glasbeno
vzgojo na ni ji stopnji osnovnih šol (Ljubljana, 1968). Sprièo vse bolj zahtevnih nalog na
podroèju zborovstva, obenem pa tudi študija muzikologije mi je kmalu zatem eksperiment
v celoti prepustil tudi Janez Bole. Kot vodja Oddelka za povezavo z osnovnimi šolami pa
me je zavzeto spodbudil, da vztrajam in projekt dokonèam v skladu z zastavljenim
namenom prenove glasbenega pouka in nenazadnje obvezujoèe pogodbe, ki jo je vodstvo
zavoda sklenilo z ministrstvom.
17
pouka v osnovni šoli. Njegov interes je še dodatno podkrepila sodobna
glasbenopedagoška paradigma skladatelja Carla Orffa in elel jo je aktualizirati v
slovenskem prostoru. V eksperimentalni projekt se je z interesom vkljuèil tudi prof. Janez
Bole, ki je v ta namen prevzel mesto vodje novega Oddelka za povezovanje z osnovnimi
šolami. Potrebo po novem konceptu osnovnošolske glasbene vzgoje je spoznaval ob
realizaciji metodike, ki mu je bila ob sicer njegovih temeljnih zborovskih disciplinah
dodeljena po odhodu predhodnih zunanjih sodelavcev z uèiteljišèa.
Osrednji cilj eksperimentalnega pouka je bil oblikovati nov koncept uènih ur za glasbeno
vzgojo v zaporedju razredov osnovne šole in ga sproti prenašati v širšo
vzgojno-izobra evalno prakso. S stališèa glasbenopedagoškega raziskovanja bi
potreboval ustrezna teoretièna izhodišèa in izvedbeni naèrt z raziskovalnim
instrumentarijem. Sklepam, da je bil ob zaèetni ideji zaradi primanjkljaja tovrstnih
izkušenj na podroèju glasbe spregledan ali predviden za kasnejši èas. Na zaèetku se je
omejil na organizacijo glasbenega pouka, ki naj bi zaradi potrebnega prenosa novosti v
širšo prakso potekal na vseh, to je osmih osnovnih šolah Obèine Ljubljana Center ob
prisotnosti stalnih in tudi vabljenih uèiteljev.
Za realizacijo eksperimentalnega pouka sva bili imenovani dve izvajalki in obema so bile
poleg obveznosti na zavodu dodeljene še štiri osnovne šole. Tako sva na primer zaèeli
projekt na štirih lokacijah s štirimi tedenskimi urami v štirih prvih razredih. V
nadaljevanju osnovnošolskih razredov je kvantiteta eksperimentalnih ur strmo narašèala,
zaradi èesar se je prvotna organizacijska shema kmalu podrla. Druga izvajalka, prof. Tea
Budna Marn, se je e v zaèetni fazi odloèila za drugaèno poklicno pot, mestu pomoènika
ravnatelja na Zavodu za glasbeno in baletno izobra evanje in s tem tudi nalogam
eksperimentalnega pouka pa se je po letu dni odpovedal tudi prof. Pavle Kalan; tedaj je
namreè napredoval v naziv republiškega svetovalca za šolstvo. V zvezi z menoj je bil
znotraj takratnega zdru enja ravnateljev Obèine Ljubljana Center sprejet konstruktivni
predlog Ivana Berceta, ravnatelja osnovne šole Tone Èufar, da eksperiment v celoti
izvedem v zaporedju razredov njegove ustanove, in to mi je omogoèilo nadaljevanje dela.
Najzahtevnejša naloga projekta je bila prenova uène ure. Osebno sem bila e od zaèetka
prevzela nalogo pisne priprave posameznih uènih enot, ki so se tedensko uresnièevale v
vseh osmih šolah. Èe sem hotela uresnièiti nalogo, sem morala na pot iskanja in
raziskovanja ter poglabljanja v izbor ustreznih glasbenih dejavnosti in vsebin,
upoštevajoè splošni in glasbeni razvoj uèencev v zaporedju razredov. V zaèetnem
obdobju mi je dajal strokovno oporo – še zlasti na podroèju pevske dejavnosti – prof.
Janez Bole. Kot rezultat projekta sva kmalu uresnièila in izdala prvi Priroènik za glasbeno
vzgojo na ni ji stopnji osnovnih šol (Ljubljana, 1968). Sprièo vse bolj zahtevnih nalog na
podroèju zborovstva, obenem pa tudi študija muzikologije mi je kmalu zatem eksperiment
v celoti prepustil tudi Janez Bole. Kot vodja Oddelka za povezavo z osnovnimi šolami pa
me je zavzeto spodbudil, da vztrajam in projekt dokonèam v skladu z zastavljenim
namenom prenove glasbenega pouka in nenazadnje obvezujoèe pogodbe, ki jo je vodstvo
zavoda sklenilo z ministrstvom.
17
