Page 21 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 21
Breda Oblak, NARATIVNI IZRAZ POTI SKOZI GLASBENO ŠOLSTVO
znanstveno zastavljeno didaktiko, ki vkljuèuje poleg temeljnih izobra evalnih podroèij
tudi glasbenopedagoško raziskovanje. Poudarjena splošna pedagogizacija v smeri
usposabljanja uèiteljev na vseh strokovnih podroèjih je na Akademiji za glasbo
narekovala vkljuèitev didaktike tudi v predmetnike vseh drugih oddelkov. Upoštevajoè
posebnosti na podroèju pouèevanja glasbe sem zastavila predmet obèe glasbene didaktike,
ki pomeni skupno podlago za njene specialne discipline na posameznih oddelkih.
Posebnega pomena pa je, da je konec 80. let za ivel stalni program podiplomskega študija
glasbene pedagogike (1990), ki vse odtlej v obliki magisterijev in doktoratov usmerja
kandidate v znanstveno-raziskovalno delo. Na teh temeljih se porajajo dose ki in dela, ki
bogatijo tako slovensko kot širšo glasbenopedagoško znanost.
Sklepne misli
V razvojni pripovedi sem lahko povzela svoje ivljenje z glasbo kot neko konturo, katere
poudarki na motivaciji in identifikaciji z uèiteljskim delovanjem utemeljujejo tudi mojo
dolgoletno profesionalno pot. Zaznamovale so jo številne naloge v širšem okviru
glasbenega in splošnega šolstva, ki pa bi glede ciljev, dose kov, vsebin zahtevale
podrobnejšo analizo. Ob spominih nanje se mi vedno znova porajajo vprašanja, koliko
namenov mi je uspelo uresnièiti in kje so se morda izgubljale ideje, energija in hotenja. Z
veliko gotovostjo pa lahko potrdim, da mi je usoda kljub nekaterim te avam in
problematiki namenila poklic, v katerem sem notranje do ivljala smisel glasbene
umetnosti in lepoto pouèevanja; poèutila sem se uspešno in predvsem sprejeto. V pogledu
tematike prispevka pa dodajam misel, da mora biti uèitelj aktivni oblikovalec in
usmerjevalec svojega poklicnega razvoja (Valenèiè Zuljan, 2001), in tudi, da je na
uèiteljski poti pomembno presegati formalno, heteronomno vsakdanjost in se avtonomno
poglabljati v pedagoško smiselnost, zavest in odgovornost.
Literatura
Bauer, Renata, Troha, Gašper (ur.). 2011. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
2000–2011. Ljubljana: Akademija za glasbo.
Bavdek, Srdjan (ur.). 1990. Podiplomski študij na Univerzi v Ljubljani.
Bidovec Oblak, Breda, Bole, Janez. 1968. Priroènik za glasbeno vzgojo na ni ji stopnji
osnovnih šol. Ljubljana: DZS.
Erikson, Erik H. 1974. Identity. London: Faber and Faber.
Gombaè, Marija (ur.). 2005. Srednja glasbena in baletna šola. V: Musica noster amor.
Zbornik osnovnega in srednjega glasbenega izobra evanja ter univerzitetnega
glasbenega študija v Sloveniji. Ljubljana.
Jeram, Lojze. 1964. 15 let glasbene šole na Jesenicah. V: Jeklo in ljudje, Jeseniški
zbornik I.
Jurca, Maks, Kalan, Pavle. 1964. Solfeggio I. Ljubljana: DZS.
21
znanstveno zastavljeno didaktiko, ki vkljuèuje poleg temeljnih izobra evalnih podroèij
tudi glasbenopedagoško raziskovanje. Poudarjena splošna pedagogizacija v smeri
usposabljanja uèiteljev na vseh strokovnih podroèjih je na Akademiji za glasbo
narekovala vkljuèitev didaktike tudi v predmetnike vseh drugih oddelkov. Upoštevajoè
posebnosti na podroèju pouèevanja glasbe sem zastavila predmet obèe glasbene didaktike,
ki pomeni skupno podlago za njene specialne discipline na posameznih oddelkih.
Posebnega pomena pa je, da je konec 80. let za ivel stalni program podiplomskega študija
glasbene pedagogike (1990), ki vse odtlej v obliki magisterijev in doktoratov usmerja
kandidate v znanstveno-raziskovalno delo. Na teh temeljih se porajajo dose ki in dela, ki
bogatijo tako slovensko kot širšo glasbenopedagoško znanost.
Sklepne misli
V razvojni pripovedi sem lahko povzela svoje ivljenje z glasbo kot neko konturo, katere
poudarki na motivaciji in identifikaciji z uèiteljskim delovanjem utemeljujejo tudi mojo
dolgoletno profesionalno pot. Zaznamovale so jo številne naloge v širšem okviru
glasbenega in splošnega šolstva, ki pa bi glede ciljev, dose kov, vsebin zahtevale
podrobnejšo analizo. Ob spominih nanje se mi vedno znova porajajo vprašanja, koliko
namenov mi je uspelo uresnièiti in kje so se morda izgubljale ideje, energija in hotenja. Z
veliko gotovostjo pa lahko potrdim, da mi je usoda kljub nekaterim te avam in
problematiki namenila poklic, v katerem sem notranje do ivljala smisel glasbene
umetnosti in lepoto pouèevanja; poèutila sem se uspešno in predvsem sprejeto. V pogledu
tematike prispevka pa dodajam misel, da mora biti uèitelj aktivni oblikovalec in
usmerjevalec svojega poklicnega razvoja (Valenèiè Zuljan, 2001), in tudi, da je na
uèiteljski poti pomembno presegati formalno, heteronomno vsakdanjost in se avtonomno
poglabljati v pedagoško smiselnost, zavest in odgovornost.
Literatura
Bauer, Renata, Troha, Gašper (ur.). 2011. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
2000–2011. Ljubljana: Akademija za glasbo.
Bavdek, Srdjan (ur.). 1990. Podiplomski študij na Univerzi v Ljubljani.
Bidovec Oblak, Breda, Bole, Janez. 1968. Priroènik za glasbeno vzgojo na ni ji stopnji
osnovnih šol. Ljubljana: DZS.
Erikson, Erik H. 1974. Identity. London: Faber and Faber.
Gombaè, Marija (ur.). 2005. Srednja glasbena in baletna šola. V: Musica noster amor.
Zbornik osnovnega in srednjega glasbenega izobra evanja ter univerzitetnega
glasbenega študija v Sloveniji. Ljubljana.
Jeram, Lojze. 1964. 15 let glasbene šole na Jesenicah. V: Jeklo in ljudje, Jeseniški
zbornik I.
Jurca, Maks, Kalan, Pavle. 1964. Solfeggio I. Ljubljana: DZS.
21
