Page 20 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 20
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
obveznost v celoti strnila na Zavodu za glasbeno in baletno izobra evanje. V nastali
situaciji sem razmišljala o nujni nadgradnji projekta z refleksijo pridobljenih
glasbenopedagoških izkušenj in spoznanj. Vprašanje mi je povzroèalo stisko in
razdvojenost, ko me je povsem neprièakovano doseglo obvestilo skupine metodikov, ki so
spremljali moj nekdanji eksperimentalni pouk, in sicer, da Pedagoška akademija prvikrat
razpisuje na ravni višjega šolstva tudi stalno mesto metodika za glasbeno vzgojo. Odzvala
sem se in o tem hkrati obvestila vodstvo matiènega zavoda, pri èemer pa sem naletela na
negativen odziv. Toda edini naèin, da v profesionalnem razvoju lahko napredujemo, je, da
vemo za nadaljnjo pot in verjamemo vanjo.
Na temelju preprièljive izvolitve in osebnega posredovanja takratnega dekana Pedagoške
akademije pri ravnatelju zavoda sem marca 1972 prešla na višješolsko ustanovo.
Pedagoška akademija me je za obdobje nadaljnjih sedmih let odmaknila iz neposredne
vertikale glasbenega šolstva in me usmerila v prevladujoèe pedagoško – uèiteljsko okolje,
klimo, kjer sem prvikrat do ivela identiteto in profesionalizacijo v predavateljici
metodike za glasbo (kot jo je desetletje poprej napovedal dr. Stanko Gogala). Predmet sem
posredovala na Oddelku za razredni pouk v Ljubljani, v njegovih takratnih dislociranih
oddelkih in številnih centrih za pedagoško dokvalifikacijo po Sloveniji, prav tako pa tudi
na Oddelku za glasbeno vzgojo in zborovodstvo. Omogoèal je transfer pridobljenih
glasbenih izkušenj in spoznanj široki populaciji potencialnih in delujoèih uèiteljev v
slovenskem prostoru, obenem pa podpiral razvojno nadgradnjo v pedagoško disciplino
glasbene metodike. V krogu številnih strokovnjakov, pedagogov, psihologov in
metodikov drugih disciplin se je stopnjevala moja pedagoška plat uèiteljevanja in
poglabljal obèutek lastne kompetentnosti; spoznanja sem vpletala v svoje matièno
podroèje glasbe. V drugi polovici 70. let je Pedagoška akademija prišla v okvir univerze in
tedaj veèje število svojih uèiteljev – in med njimi tudi mene – spodbudila za nadaljnji
podiplomski študij. Ta me je po veè letih ponovno povezal z Akademijo za glasbo, ki je s
prehodom na univerzo lahko prvikrat razpisala na svojem Oddelku za glasbeno
pedagogiko znanstveni podiplomski študij. Prvi magistrski program sta v sodelovanju z
oddelki Filozofske fakultete (pedagogika, psihologija, filozofija) uresnièevala profesorja
Pavel Šivic in Vilko Ukmar.
Na Akademijo za glasbo in s tem nazaj v vertikalo glasbenega šolstva sem se leta 1979
vrnila tudi profesionalno, in to na pobudo dr. Primo a Kureta. Kot novi predstojnik
Oddelka za glasbeno pedagogiko je prevzel zahtevno nalogo prenove oddelka, ki je med
drugim prvikrat vkljuèevala tudi redno izvolitev stalnega, habilitiranega uèitelja za
metodiko glasbe. Tudi na Akademiji za glasbo sem bila preprièljivo izvoljena za njeno
nosilko, torej za uèiteljico uèiteljev. Glede na e poprej opisane dejavnosti, od katerih se
mnoge ujemajo s èasom moje stalne zaposlitve na akademiji, se v sklepnem delu
osredotoèam predvsem na visokošolsko metodiko, v katero sem usmerila svoje poklicne
prioritete. Predmet sem kot vedno za uèitelje organizacijsko in vsebinsko razèlenila po
specialnih disciplinah razrednega tipa za glasbeni pouk na podroèju splošnega šolstva, v
smeri glasbenega šolstva pa za predmet nauk o glasbi in predšolsko glasbeno vzgojo. Ob
nadaljnji splošni reformi usmerjenega izobra evanja se je metodika – skladno s
predhodnimi ugotovitvami in sklepi praške konference (1956) – nadgradila v širšo,
20
obveznost v celoti strnila na Zavodu za glasbeno in baletno izobra evanje. V nastali
situaciji sem razmišljala o nujni nadgradnji projekta z refleksijo pridobljenih
glasbenopedagoških izkušenj in spoznanj. Vprašanje mi je povzroèalo stisko in
razdvojenost, ko me je povsem neprièakovano doseglo obvestilo skupine metodikov, ki so
spremljali moj nekdanji eksperimentalni pouk, in sicer, da Pedagoška akademija prvikrat
razpisuje na ravni višjega šolstva tudi stalno mesto metodika za glasbeno vzgojo. Odzvala
sem se in o tem hkrati obvestila vodstvo matiènega zavoda, pri èemer pa sem naletela na
negativen odziv. Toda edini naèin, da v profesionalnem razvoju lahko napredujemo, je, da
vemo za nadaljnjo pot in verjamemo vanjo.
Na temelju preprièljive izvolitve in osebnega posredovanja takratnega dekana Pedagoške
akademije pri ravnatelju zavoda sem marca 1972 prešla na višješolsko ustanovo.
Pedagoška akademija me je za obdobje nadaljnjih sedmih let odmaknila iz neposredne
vertikale glasbenega šolstva in me usmerila v prevladujoèe pedagoško – uèiteljsko okolje,
klimo, kjer sem prvikrat do ivela identiteto in profesionalizacijo v predavateljici
metodike za glasbo (kot jo je desetletje poprej napovedal dr. Stanko Gogala). Predmet sem
posredovala na Oddelku za razredni pouk v Ljubljani, v njegovih takratnih dislociranih
oddelkih in številnih centrih za pedagoško dokvalifikacijo po Sloveniji, prav tako pa tudi
na Oddelku za glasbeno vzgojo in zborovodstvo. Omogoèal je transfer pridobljenih
glasbenih izkušenj in spoznanj široki populaciji potencialnih in delujoèih uèiteljev v
slovenskem prostoru, obenem pa podpiral razvojno nadgradnjo v pedagoško disciplino
glasbene metodike. V krogu številnih strokovnjakov, pedagogov, psihologov in
metodikov drugih disciplin se je stopnjevala moja pedagoška plat uèiteljevanja in
poglabljal obèutek lastne kompetentnosti; spoznanja sem vpletala v svoje matièno
podroèje glasbe. V drugi polovici 70. let je Pedagoška akademija prišla v okvir univerze in
tedaj veèje število svojih uèiteljev – in med njimi tudi mene – spodbudila za nadaljnji
podiplomski študij. Ta me je po veè letih ponovno povezal z Akademijo za glasbo, ki je s
prehodom na univerzo lahko prvikrat razpisala na svojem Oddelku za glasbeno
pedagogiko znanstveni podiplomski študij. Prvi magistrski program sta v sodelovanju z
oddelki Filozofske fakultete (pedagogika, psihologija, filozofija) uresnièevala profesorja
Pavel Šivic in Vilko Ukmar.
Na Akademijo za glasbo in s tem nazaj v vertikalo glasbenega šolstva sem se leta 1979
vrnila tudi profesionalno, in to na pobudo dr. Primo a Kureta. Kot novi predstojnik
Oddelka za glasbeno pedagogiko je prevzel zahtevno nalogo prenove oddelka, ki je med
drugim prvikrat vkljuèevala tudi redno izvolitev stalnega, habilitiranega uèitelja za
metodiko glasbe. Tudi na Akademiji za glasbo sem bila preprièljivo izvoljena za njeno
nosilko, torej za uèiteljico uèiteljev. Glede na e poprej opisane dejavnosti, od katerih se
mnoge ujemajo s èasom moje stalne zaposlitve na akademiji, se v sklepnem delu
osredotoèam predvsem na visokošolsko metodiko, v katero sem usmerila svoje poklicne
prioritete. Predmet sem kot vedno za uèitelje organizacijsko in vsebinsko razèlenila po
specialnih disciplinah razrednega tipa za glasbeni pouk na podroèju splošnega šolstva, v
smeri glasbenega šolstva pa za predmet nauk o glasbi in predšolsko glasbeno vzgojo. Ob
nadaljnji splošni reformi usmerjenega izobra evanja se je metodika – skladno s
predhodnimi ugotovitvami in sklepi praške konference (1956) – nadgradila v širšo,
20
