Page 16 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 16
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
osnovnih šol uresnièili te ko prièakovano prenovo osnovnošolskega glasbenega pouka.
Za izvedbo projekta je bil potreben uèitelj praktik, ki sta ga profesorja ob pridobljenih
strokovnih mnenjih predvidela tudi v meni.
Zavod za glasbeno-baletno izobra evanje in eksperimentalni pouk
V zaèetku novega šolskega leta 1963/64, sem bila prièa ustanovitve nove šolske institucije
– Zavoda za glasbeno in baletno izobra evanje, preobrazbe, ki je povezovala Glasbeno
šolo Ljubljana Center s Srednjo glasbeno šolo, Srednjo baletno šolo in Oddelkom za
izrazni ples. Znotraj nje sem bila izvoljena za uèiteljico v kombinaciji obveznosti na
matiènem zavodu in na podroèju glasbene vzgoje v osnovnošolskih razredih, kot je bilo
predvideno z naèrtovanim projektom. V septembru sem zaèela pouèevati prve tri razrede
nauka o glasbi in zatem sem vrsto let uspešno sodelovala z nosilcem solfeggia na srednji
stopnji Maksom Jurco. V tonalno-relativno metodo sem se še posebej poglobila ob izidu
uèbenika Solfeggio I (Jurca, Kalan, 1964). Zanj je glavni avtor Maks Jurca organiziral
uvajalne seminarje v Ljubljani in po Sloveniji, v okviru katerih sem izvajala vzorène uène
nastope z uèenci izbranih glasbenih šol.
Èez èas je postal del moje obveznosti na Zavodu za glasbeno in baletno izobra evanje tudi
pouk na predšolski stopnji, med katerim sem se praktièno in v povezavi s tem tudi
teoretièno seznanila s splošnim in glasbenorazvojnim obdobjem otrok. To populacijo sem
prvikrat razdelila po kronološki starosti v tri razvojne skupine in zanje pripravila okvirne
programe po merilih zgodnje glasbene vzgoje, pa tudi v povezavi s tedaj aktualno malo
šolo. Dose ke smo predstavili na javnih nastopih, pri glasbenem pouku pa jih je preverila
tudi komisija strokovnjakov ministrstva za šolstvo in jih v letu uvedbe obvezne male šole
priznala kot ustrezno nadomestilo zanjo. Na splošno sem na Zavodu za glasbeno in
baletno izobra evanje pouèevala razrede, ki so bili izbrani za hospitacije delujoèih in
potencialnih uèiteljev glasbe.
Ostaja še informacija o glasbenem eksperimentu v osnovnih šolah. Ker ta doslej še ni bil
celostno pojasnjen kot projekt, se èutim poklicano, da ga osvetlim kot rezultat glasbenega
šolstva, konkretno Zavoda za glasbeno in baletno izobra evanje, in to tako v idejnem kot
izvedbenem pogledu.
Pobudniki projekta so ga poimenovali eksperimentalni pouk, registriran in financiran za
dobo osmih let pa je bil s strani takratnega ministrstva za šolstvo. Vodstvo novega zavoda
ga je okvirno umestilo v teoretsko-pedagoški oddelek srednje šole, konkretno pa v njegov
sestavni del, to je Oddelek za povezovanje z osnovnimi šolami. Povezovanje institucij,
prav tako pa tudi eksperimenti so bili v tistem èasu znaèilna pobuda v širšem šolskem
okolju, ki so jo posamezne ustanove uresnièevale razlièno in v skladu s svojimi
mo nostmi, plodna tla pa je našla tudi v Zavodu za glasbeno in baletno izobra evanje.
Naloga zasnove in mentorstva eksperimentalnega pouka je bila dodeljena takratnemu
pomoèniku ravnatelja prof. Pavletu Kalanu, ki je v tem videl tudi mo nost za
uresnièevanje raziskovalnega dela. Prišel je z ljubljanskega uèiteljišèa, kjer se je po zgledu
nekdanjega metodika prof. Petra Potoènika zavzemal za potrebno prenovo glasbenega
16
osnovnih šol uresnièili te ko prièakovano prenovo osnovnošolskega glasbenega pouka.
Za izvedbo projekta je bil potreben uèitelj praktik, ki sta ga profesorja ob pridobljenih
strokovnih mnenjih predvidela tudi v meni.
Zavod za glasbeno-baletno izobra evanje in eksperimentalni pouk
V zaèetku novega šolskega leta 1963/64, sem bila prièa ustanovitve nove šolske institucije
– Zavoda za glasbeno in baletno izobra evanje, preobrazbe, ki je povezovala Glasbeno
šolo Ljubljana Center s Srednjo glasbeno šolo, Srednjo baletno šolo in Oddelkom za
izrazni ples. Znotraj nje sem bila izvoljena za uèiteljico v kombinaciji obveznosti na
matiènem zavodu in na podroèju glasbene vzgoje v osnovnošolskih razredih, kot je bilo
predvideno z naèrtovanim projektom. V septembru sem zaèela pouèevati prve tri razrede
nauka o glasbi in zatem sem vrsto let uspešno sodelovala z nosilcem solfeggia na srednji
stopnji Maksom Jurco. V tonalno-relativno metodo sem se še posebej poglobila ob izidu
uèbenika Solfeggio I (Jurca, Kalan, 1964). Zanj je glavni avtor Maks Jurca organiziral
uvajalne seminarje v Ljubljani in po Sloveniji, v okviru katerih sem izvajala vzorène uène
nastope z uèenci izbranih glasbenih šol.
Èez èas je postal del moje obveznosti na Zavodu za glasbeno in baletno izobra evanje tudi
pouk na predšolski stopnji, med katerim sem se praktièno in v povezavi s tem tudi
teoretièno seznanila s splošnim in glasbenorazvojnim obdobjem otrok. To populacijo sem
prvikrat razdelila po kronološki starosti v tri razvojne skupine in zanje pripravila okvirne
programe po merilih zgodnje glasbene vzgoje, pa tudi v povezavi s tedaj aktualno malo
šolo. Dose ke smo predstavili na javnih nastopih, pri glasbenem pouku pa jih je preverila
tudi komisija strokovnjakov ministrstva za šolstvo in jih v letu uvedbe obvezne male šole
priznala kot ustrezno nadomestilo zanjo. Na splošno sem na Zavodu za glasbeno in
baletno izobra evanje pouèevala razrede, ki so bili izbrani za hospitacije delujoèih in
potencialnih uèiteljev glasbe.
Ostaja še informacija o glasbenem eksperimentu v osnovnih šolah. Ker ta doslej še ni bil
celostno pojasnjen kot projekt, se èutim poklicano, da ga osvetlim kot rezultat glasbenega
šolstva, konkretno Zavoda za glasbeno in baletno izobra evanje, in to tako v idejnem kot
izvedbenem pogledu.
Pobudniki projekta so ga poimenovali eksperimentalni pouk, registriran in financiran za
dobo osmih let pa je bil s strani takratnega ministrstva za šolstvo. Vodstvo novega zavoda
ga je okvirno umestilo v teoretsko-pedagoški oddelek srednje šole, konkretno pa v njegov
sestavni del, to je Oddelek za povezovanje z osnovnimi šolami. Povezovanje institucij,
prav tako pa tudi eksperimenti so bili v tistem èasu znaèilna pobuda v širšem šolskem
okolju, ki so jo posamezne ustanove uresnièevale razlièno in v skladu s svojimi
mo nostmi, plodna tla pa je našla tudi v Zavodu za glasbeno in baletno izobra evanje.
Naloga zasnove in mentorstva eksperimentalnega pouka je bila dodeljena takratnemu
pomoèniku ravnatelja prof. Pavletu Kalanu, ki je v tem videl tudi mo nost za
uresnièevanje raziskovalnega dela. Prišel je z ljubljanskega uèiteljišèa, kjer se je po zgledu
nekdanjega metodika prof. Petra Potoènika zavzemal za potrebno prenovo glasbenega
16
