Page 27 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 27
Darja Koter, VLOGA LJUBLJANSKEGA DRAMATIÈNEGA DRUŠTVA ...
realki, poklicno pa postal uradnik. Pri dvajsetih letih se je zaèel dejavno posveèati
zborovskemu petju.6 Od leta 1861 je bil èlan filharmoniènega pevskega zbora, ki ga je
takrat vodil Anton Nedvìd (1826–1896), vsestransko izobra en glasbenik, skladatelj,
zborovodja, pevec in uèitelj. Zelo verjetno je Valenta obiskoval tudi pevsko šolo
Filharmoniène dru be, ki jo je vodil prav Nedvìd. Le-ta je od prihoda v Ljubljano leta
1856 ob delovanju v Filharmonièni dru bi veè desetletij pouèeval petje in vodil razliène
zborovske zasedbe v vseh pomembnih izobra evalnih ustanovah, kot so bile dr avna
glasbena šola pri normalki, gimnazija, Alojzevišèe in semenišèe, leta 1870 pa je postal
uèitelj glasbe na ljubljanskem uèiteljišèu.7 Anton Nedvìd velja za enega
najpomembnejših glasbenih uèiteljev druge polovice 19. stoletja na Slovenskem. Èeprav
po rodu Èeh, se je pri nas hitro asimiliral in postal ikona vsestranskega glasbenega
razvoja. Bil je tudi med pobudniki ustanovitve ljubljanske èitalnice in prvi dve leti
zborovodja njenega pevskega zbora, ki se mu je pridru il tudi Valenta. Udejstvovanje na
dveh polih, v Filharmonièni dru bi in slovenski èitalnici, na zaèetku šestdesetih let ni bila
nikakršna posebnost in ne redkost, saj je bilo to obdobje èas relativne nacionalne strpnosti,
ki jo je leta 1860 prinesla parlamentarna demokracija. e èez nekaj let se je politièna klima
povsem spremenila in zanetila velika nacionalna nasprotja, ki so med drugim razbila tudi
sinergijo med nemško in slovensko orientiranimi društvi. Kakorkoli e, po zaslugi
dobrega mentorstva je Vojteh Valenta postal odlièen baritonist, pridobil pa si je tudi
zborovodske vešèine in od leta 1862 obèasno vodil èitalniški pevski zbor. Na èitalniènih
nastopih je bil tudi solist in na primer pel vlogo Poljanca v spevoigri Benjamina Ipavca
Tiènik, krstno uprizorjeni leta 1866, ki je velja za pravi mejnik v ustvarjanju in
poustvarjanju slovenske glasbeno-gledališke dejavnosti. Po ustanovitvi Dramatiènega
društva je Valenta postal njegov pomembni èlen, nastopal je kot igralec in pevec, pouèeval
petje v društveni šoli, pisal glasbene odlomke za gledališke igre in tudi dirigiral.8
Med najvidnejše èlene Dramatiènega društva je sodil tudi Josip Nolli. Bil je rojen
Ljubljanèan, otrok italijanskega oèeta in matere Slovenke. Obiskoval je gimnazijo, kjer ga
sta glasbo v tistem èasu pouèevala Kamilo Mašek, za njim pa Anton Nedvìd in ga
najverjetneje navdušila za petje oziroma gledališèe. Le tako namreè razumemo njegovo
nadaljnjo pot. Ob študiju prava na dunajski univerzi je pogosto obiskoval tamkajšnja
gledališèa in se vse bolj navduševal za petje in igro. Kot absolvent, a brez dr avnih izpitov,
se je leta 1864 vrnil v Ljubljano in se zaposlil v pravni pisarni dr. Jo efa Orla, ki je bil znan
rodoljub in borec za javno slovensko besedo. Takšno okolje je morda pripomoglo, da se je
Nolli kmalu pridru il Ju nim Sokolom in èitalnici ter postal privr enec mladoslovencev,
ki so s taborskim gibanjem postali jedro slovenskega politiènega osvešèanja. Tudi Nolli se
je udejstvoval na taborih, in sicer na Kalcu, v Vi marjah in opraèah na Koroškem, kjer je
pozival k javni rabi slovenšèine in govoril o gospodarskih reèeh.9 Konec leta 1865 je prviè
nastopil na odru ljubljanske èitalnice, in sicer na veseliènem veèeru Sokolov, kjer je zapel
6 Valenta, Vojteh (1842–1891) – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi755809/ (obiskano: 2. 11. 2016).
7 Nedvìd, Anton (1829–1896) – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi386526/ (obiskano: 2. 11. 2016).
8 Valenta, Vojteh (1842–1891) – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi755809/ (obiskano: 2. 11. 2016).
9 Nolli, Josip (1841–1902) – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi388772/ (obiskano: 3. 11. 2016).
27
realki, poklicno pa postal uradnik. Pri dvajsetih letih se je zaèel dejavno posveèati
zborovskemu petju.6 Od leta 1861 je bil èlan filharmoniènega pevskega zbora, ki ga je
takrat vodil Anton Nedvìd (1826–1896), vsestransko izobra en glasbenik, skladatelj,
zborovodja, pevec in uèitelj. Zelo verjetno je Valenta obiskoval tudi pevsko šolo
Filharmoniène dru be, ki jo je vodil prav Nedvìd. Le-ta je od prihoda v Ljubljano leta
1856 ob delovanju v Filharmonièni dru bi veè desetletij pouèeval petje in vodil razliène
zborovske zasedbe v vseh pomembnih izobra evalnih ustanovah, kot so bile dr avna
glasbena šola pri normalki, gimnazija, Alojzevišèe in semenišèe, leta 1870 pa je postal
uèitelj glasbe na ljubljanskem uèiteljišèu.7 Anton Nedvìd velja za enega
najpomembnejših glasbenih uèiteljev druge polovice 19. stoletja na Slovenskem. Èeprav
po rodu Èeh, se je pri nas hitro asimiliral in postal ikona vsestranskega glasbenega
razvoja. Bil je tudi med pobudniki ustanovitve ljubljanske èitalnice in prvi dve leti
zborovodja njenega pevskega zbora, ki se mu je pridru il tudi Valenta. Udejstvovanje na
dveh polih, v Filharmonièni dru bi in slovenski èitalnici, na zaèetku šestdesetih let ni bila
nikakršna posebnost in ne redkost, saj je bilo to obdobje èas relativne nacionalne strpnosti,
ki jo je leta 1860 prinesla parlamentarna demokracija. e èez nekaj let se je politièna klima
povsem spremenila in zanetila velika nacionalna nasprotja, ki so med drugim razbila tudi
sinergijo med nemško in slovensko orientiranimi društvi. Kakorkoli e, po zaslugi
dobrega mentorstva je Vojteh Valenta postal odlièen baritonist, pridobil pa si je tudi
zborovodske vešèine in od leta 1862 obèasno vodil èitalniški pevski zbor. Na èitalniènih
nastopih je bil tudi solist in na primer pel vlogo Poljanca v spevoigri Benjamina Ipavca
Tiènik, krstno uprizorjeni leta 1866, ki je velja za pravi mejnik v ustvarjanju in
poustvarjanju slovenske glasbeno-gledališke dejavnosti. Po ustanovitvi Dramatiènega
društva je Valenta postal njegov pomembni èlen, nastopal je kot igralec in pevec, pouèeval
petje v društveni šoli, pisal glasbene odlomke za gledališke igre in tudi dirigiral.8
Med najvidnejše èlene Dramatiènega društva je sodil tudi Josip Nolli. Bil je rojen
Ljubljanèan, otrok italijanskega oèeta in matere Slovenke. Obiskoval je gimnazijo, kjer ga
sta glasbo v tistem èasu pouèevala Kamilo Mašek, za njim pa Anton Nedvìd in ga
najverjetneje navdušila za petje oziroma gledališèe. Le tako namreè razumemo njegovo
nadaljnjo pot. Ob študiju prava na dunajski univerzi je pogosto obiskoval tamkajšnja
gledališèa in se vse bolj navduševal za petje in igro. Kot absolvent, a brez dr avnih izpitov,
se je leta 1864 vrnil v Ljubljano in se zaposlil v pravni pisarni dr. Jo efa Orla, ki je bil znan
rodoljub in borec za javno slovensko besedo. Takšno okolje je morda pripomoglo, da se je
Nolli kmalu pridru il Ju nim Sokolom in èitalnici ter postal privr enec mladoslovencev,
ki so s taborskim gibanjem postali jedro slovenskega politiènega osvešèanja. Tudi Nolli se
je udejstvoval na taborih, in sicer na Kalcu, v Vi marjah in opraèah na Koroškem, kjer je
pozival k javni rabi slovenšèine in govoril o gospodarskih reèeh.9 Konec leta 1865 je prviè
nastopil na odru ljubljanske èitalnice, in sicer na veseliènem veèeru Sokolov, kjer je zapel
6 Valenta, Vojteh (1842–1891) – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi755809/ (obiskano: 2. 11. 2016).
7 Nedvìd, Anton (1829–1896) – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi386526/ (obiskano: 2. 11. 2016).
8 Valenta, Vojteh (1842–1891) – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi755809/ (obiskano: 2. 11. 2016).
9 Nolli, Josip (1841–1902) – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi388772/ (obiskano: 3. 11. 2016).
27
