Page 28 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 28
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
in zaigral lastno priredbo odlomka iz èeške burke Ulajnar od Koprolu (tudi Koprol od
ulajnarjev) in po el javne pohvale.10 Na èitalniškem odru pa se je prviè predstavil na
praznièni bésedi na veliki ponedeljek leta 1865, in sicer v veseloigri s petjem Bob iz
Kranja. Ta dogodek je ponosno oznaèil za prelomnega v njegovem ivljenju.11 Igro je
poslovenil zgodovinar, publicist in pripovednik dr. Josip Staré (1842–1907), s katerim je
Nolli leta 1868 po èeškem izvirniku Josefa Mikuláša Boleslavskega Pfiruèni kniha pro
divadelni ochotnikv (Praga 1866) prevedel in za slovenski prostor priredil priroènik za
gledališènike, in sicer z naslovom Priroèna knjiga za gledališke diletante. V Dramatiènem
društvu je bil Nolli veèletni tajnik, igralec, pevec in re iser, mentor v dramski šoli,
prevajalec, publicist in organizator. Popolnoma predan glasbeno-gledališki dejavnosti si
je kot spiritus agens prizadeval, da bi društvo prestopilo prag diletantizma in vzpostavilo
pogoje, ki bi vodili k ustanovitvi in profesionalizaciji slovenskega narodnega gledališèa.
Prva leta delovanja »dramatiène uèilnice« in vodilni uèitelji
Dramatièno društvo je e v svojih prvih pravilih iz aprila leta 1867 med temeljne cilje in
naloge zapisalo namero, da bo sistematièno izobra evalo v igri in petju ter tako skrbelo za
dostojen nivo poustvarjanja gledaliških oziroma glasbeno-gledaliških del. Kot so zapisali,
naj bi za izobra evanje igralcev, pevcev solistov in zboristov »v Ljubljani ustanovili
dramatièno uèilnico, da bi se v njej dru abniki izobra evali za gledališko igranje.«12 Prav
tako je bilo zapisano, da je »igralnih dru abnikov dol nost redno hoditi k uènim vajam in
prevzemati naloge, katere jim odbor doloèa.«13 Tako imenovana »dramatièna uèilnica«,
ki je zaèela delovati leta 1869, ni bila formalizirana, paè pa oblika teèajev znotraj društva,
ki so potekali krajši ali daljši èas, obièajno od oktobra do junija, vèasih pa tudi v poletnih
mesecih. Društvo je kot uèitelje povabilo renomirane pevce, igralce, zborovodje, dirigente
in re iserje, skratka profile, ki naj bi po izobrazbi in izkušnjah zadostili zastavljenim
izobra evalnim ciljem. Nemalokrat so bili med njimi tudi diletanti, saj profesionalno
šolanih ni bilo na voljo ali zanje niso imeli sredstev. Za strokovno delovanje društva so
skrbeli razlièni društveni odbori, sestavljeni iz kar se da kompetentnih èlanov.
Ljubljansko Dramatièno društvo so sestavljali trije odbori, t. i. »znanstveni razdelek« je
presojal v uredništvo prispela gledališka dela in jih predlagal za natis, »gospodarski
razdelek« je skrbel za denarne posle in knji nico, »igralni razdelek« pa je bil odgovoren za
vse, kar je bilo povezano s pripravo predstav: za »skupno branje iger« in »društveno
uèilnico«, kar je pomenilo skrb za izobra evanje ter poustvarjalni nivo posameznih
akterjev in celotnega ansambla.14 Prvi izvoljeni èlani »igralnega razdelka« so bili: Pavel
Drahsler, Peter Grasselli, Josip Nolli, Vojteh Valenta in Jakob Zabukovec. Odlike in
sposobnosti Valente in Nollija smo e omenili, Drahsler in Grasselli sta bila igralca, oba
dejavna v prvih letih društva,15 medtem ko je bil Zabukovec prevajalec številnih besedil
10 »Dopisi«, Kmetijske in rokodelske novice, l. 23, št. 1 (4. 1. 1865), str. 7.
11 Josip Nolli, »Deset let na gledaliških deskah«, Slovenski narod, l. 8, št. 80 (10. 4. 1875), str. 2.
12 Pravila so objavljena v publikaciji: Josip Nolli, Priroèna knjiga za glediške diletante, posebno za
ravnatelje igrokazov ter prijatelje slovenske dramatike sploh, Ljubljana: Dramatièno društvo, 1868, str.
73.
13 Prav tam, str. 75.
14 Prav tam, str. 76.
15 Anton Trstenjak, n. d., str. 149 in 153.
28
in zaigral lastno priredbo odlomka iz èeške burke Ulajnar od Koprolu (tudi Koprol od
ulajnarjev) in po el javne pohvale.10 Na èitalniškem odru pa se je prviè predstavil na
praznièni bésedi na veliki ponedeljek leta 1865, in sicer v veseloigri s petjem Bob iz
Kranja. Ta dogodek je ponosno oznaèil za prelomnega v njegovem ivljenju.11 Igro je
poslovenil zgodovinar, publicist in pripovednik dr. Josip Staré (1842–1907), s katerim je
Nolli leta 1868 po èeškem izvirniku Josefa Mikuláša Boleslavskega Pfiruèni kniha pro
divadelni ochotnikv (Praga 1866) prevedel in za slovenski prostor priredil priroènik za
gledališènike, in sicer z naslovom Priroèna knjiga za gledališke diletante. V Dramatiènem
društvu je bil Nolli veèletni tajnik, igralec, pevec in re iser, mentor v dramski šoli,
prevajalec, publicist in organizator. Popolnoma predan glasbeno-gledališki dejavnosti si
je kot spiritus agens prizadeval, da bi društvo prestopilo prag diletantizma in vzpostavilo
pogoje, ki bi vodili k ustanovitvi in profesionalizaciji slovenskega narodnega gledališèa.
Prva leta delovanja »dramatiène uèilnice« in vodilni uèitelji
Dramatièno društvo je e v svojih prvih pravilih iz aprila leta 1867 med temeljne cilje in
naloge zapisalo namero, da bo sistematièno izobra evalo v igri in petju ter tako skrbelo za
dostojen nivo poustvarjanja gledaliških oziroma glasbeno-gledaliških del. Kot so zapisali,
naj bi za izobra evanje igralcev, pevcev solistov in zboristov »v Ljubljani ustanovili
dramatièno uèilnico, da bi se v njej dru abniki izobra evali za gledališko igranje.«12 Prav
tako je bilo zapisano, da je »igralnih dru abnikov dol nost redno hoditi k uènim vajam in
prevzemati naloge, katere jim odbor doloèa.«13 Tako imenovana »dramatièna uèilnica«,
ki je zaèela delovati leta 1869, ni bila formalizirana, paè pa oblika teèajev znotraj društva,
ki so potekali krajši ali daljši èas, obièajno od oktobra do junija, vèasih pa tudi v poletnih
mesecih. Društvo je kot uèitelje povabilo renomirane pevce, igralce, zborovodje, dirigente
in re iserje, skratka profile, ki naj bi po izobrazbi in izkušnjah zadostili zastavljenim
izobra evalnim ciljem. Nemalokrat so bili med njimi tudi diletanti, saj profesionalno
šolanih ni bilo na voljo ali zanje niso imeli sredstev. Za strokovno delovanje društva so
skrbeli razlièni društveni odbori, sestavljeni iz kar se da kompetentnih èlanov.
Ljubljansko Dramatièno društvo so sestavljali trije odbori, t. i. »znanstveni razdelek« je
presojal v uredništvo prispela gledališka dela in jih predlagal za natis, »gospodarski
razdelek« je skrbel za denarne posle in knji nico, »igralni razdelek« pa je bil odgovoren za
vse, kar je bilo povezano s pripravo predstav: za »skupno branje iger« in »društveno
uèilnico«, kar je pomenilo skrb za izobra evanje ter poustvarjalni nivo posameznih
akterjev in celotnega ansambla.14 Prvi izvoljeni èlani »igralnega razdelka« so bili: Pavel
Drahsler, Peter Grasselli, Josip Nolli, Vojteh Valenta in Jakob Zabukovec. Odlike in
sposobnosti Valente in Nollija smo e omenili, Drahsler in Grasselli sta bila igralca, oba
dejavna v prvih letih društva,15 medtem ko je bil Zabukovec prevajalec številnih besedil
10 »Dopisi«, Kmetijske in rokodelske novice, l. 23, št. 1 (4. 1. 1865), str. 7.
11 Josip Nolli, »Deset let na gledaliških deskah«, Slovenski narod, l. 8, št. 80 (10. 4. 1875), str. 2.
12 Pravila so objavljena v publikaciji: Josip Nolli, Priroèna knjiga za glediške diletante, posebno za
ravnatelje igrokazov ter prijatelje slovenske dramatike sploh, Ljubljana: Dramatièno društvo, 1868, str.
73.
13 Prav tam, str. 75.
14 Prav tam, str. 76.
15 Anton Trstenjak, n. d., str. 149 in 153.
28
