Page 283 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 283
Andreja Marèun, POUÈEVANJE UÈENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI V GLASBENIH ŠOLAH ...
Zakljuèek
Èeprav v GŠ pri nas po veèini vkljuèujemo le uèence, ki so bili na sprejemnem izpitu
najbolj uspešni, pa se uèitelji nemalokrat sreèujemo z razliènimi te avami, ki jih imajo
uèenci. Te ave imajo lahko zelo razliène vzroke oz. razloge in so nedvomno povezane
tudi z morebitnimi posebnimi potrebami posameznih uèencev, zato sama menim, da je za
uèitelja izredno pomembno, da uèenca dobro spremlja in opazuje in tako morda la je
prepoznava, ali so te ave uèenca povezane s slabimi delovnimi navadami ali pa morebiti s
kakšnimi posebnimi potrebami. Ob tem velja le opozoriti, da veèina uèiteljev verjetno
nima veliko znanj s podroèja glasbenega izobra evanja UPP, zato menim, da je nujno
potrebno bodoèim uèiteljem nekatera znanja posredovati e v èasu študija ali pa
organizirati kakšna strokovna usposabljanja na tem podroèju. Sama se pravzaprav ne
èudim, da imajo nekateri uèitelji strah ali morebitne predsodke pred glasbenim
pouèevanjem UPP, saj menim, da se velikokrat zaradi slabega poznavanja in razumevanja
podroèja uèenja in pouèevanja UPP informacij na tem podroèju lahko poèutijo
zafrustrirano in nemoèno.
V prièujoèem èlanku so predstavljene nekatere strategije, ki so uèiteljem na podroèjih
branja notnega zapisa, motorike in koncentracije lahko v pomoè. Prav tako navedene
strategije lahko uporabimo pri uèencih, ki nimajo te av oz. posebnih potreb, saj imajo tudi
slednji pri uèenju in usvajanju igranja inštrumenta nemalokrat te ave in tako obogatimo
pedagoški proces, ki vèasih lahko postane nekoliko rutinski.
Èlanek zakljuèujem z mislijo, da je v prvi vrsti najbolj pomembno to, da smo uèitelji
predani pedagoškemu delu in da s svojim poslanstvom skrbimo za uèno in osebnostno
napredovanje slehernega uèenca. Zavedati se je potrebno, da je pedagoški proces
potrebno spreminjati in prilagajati individualnim posebnostim uèencev, saj dva uèenca
nista enaka in je za vsakega posameznika potrebno izbrati drugaèno strategijo, ena sama
namreè ne ustreza vsem. Rezultate prinašajo predvsem vztrajnost, ustvarjalni pristop in
èas (Marshall in Daunt, b.d. v Teacher guide to music and dyslexia).
Literatura
Bauer, B. (2010).Ten Characteristics for Teaching Students with Special Needs.
Clavier Companion, july/august 2010, str. 18–25.
British Dyslexia Association (b.d.). Teacher Gudie to music and dyslexia.
http://www.bdadyslexia.org.uk/files/music_teacher_guide_music_and_dyslexia.pdf
(13. 6. 2014).
Bruscia, K. E. (2012). Case Examples of Music Therapy for Children with Emotional
or Behavioral Problems. Gilsum, NH: Barcelona Publishers.
Caf, B. (2008). Glasbena in gibalno-plesna terapija pri delu z otroki s posebnimi
potrebami. Glasba v šoli in vrtcu, Leto 13, št. 2/3, str. 46-54.
283
Zakljuèek
Èeprav v GŠ pri nas po veèini vkljuèujemo le uèence, ki so bili na sprejemnem izpitu
najbolj uspešni, pa se uèitelji nemalokrat sreèujemo z razliènimi te avami, ki jih imajo
uèenci. Te ave imajo lahko zelo razliène vzroke oz. razloge in so nedvomno povezane
tudi z morebitnimi posebnimi potrebami posameznih uèencev, zato sama menim, da je za
uèitelja izredno pomembno, da uèenca dobro spremlja in opazuje in tako morda la je
prepoznava, ali so te ave uèenca povezane s slabimi delovnimi navadami ali pa morebiti s
kakšnimi posebnimi potrebami. Ob tem velja le opozoriti, da veèina uèiteljev verjetno
nima veliko znanj s podroèja glasbenega izobra evanja UPP, zato menim, da je nujno
potrebno bodoèim uèiteljem nekatera znanja posredovati e v èasu študija ali pa
organizirati kakšna strokovna usposabljanja na tem podroèju. Sama se pravzaprav ne
èudim, da imajo nekateri uèitelji strah ali morebitne predsodke pred glasbenim
pouèevanjem UPP, saj menim, da se velikokrat zaradi slabega poznavanja in razumevanja
podroèja uèenja in pouèevanja UPP informacij na tem podroèju lahko poèutijo
zafrustrirano in nemoèno.
V prièujoèem èlanku so predstavljene nekatere strategije, ki so uèiteljem na podroèjih
branja notnega zapisa, motorike in koncentracije lahko v pomoè. Prav tako navedene
strategije lahko uporabimo pri uèencih, ki nimajo te av oz. posebnih potreb, saj imajo tudi
slednji pri uèenju in usvajanju igranja inštrumenta nemalokrat te ave in tako obogatimo
pedagoški proces, ki vèasih lahko postane nekoliko rutinski.
Èlanek zakljuèujem z mislijo, da je v prvi vrsti najbolj pomembno to, da smo uèitelji
predani pedagoškemu delu in da s svojim poslanstvom skrbimo za uèno in osebnostno
napredovanje slehernega uèenca. Zavedati se je potrebno, da je pedagoški proces
potrebno spreminjati in prilagajati individualnim posebnostim uèencev, saj dva uèenca
nista enaka in je za vsakega posameznika potrebno izbrati drugaèno strategijo, ena sama
namreè ne ustreza vsem. Rezultate prinašajo predvsem vztrajnost, ustvarjalni pristop in
èas (Marshall in Daunt, b.d. v Teacher guide to music and dyslexia).
Literatura
Bauer, B. (2010).Ten Characteristics for Teaching Students with Special Needs.
Clavier Companion, july/august 2010, str. 18–25.
British Dyslexia Association (b.d.). Teacher Gudie to music and dyslexia.
http://www.bdadyslexia.org.uk/files/music_teacher_guide_music_and_dyslexia.pdf
(13. 6. 2014).
Bruscia, K. E. (2012). Case Examples of Music Therapy for Children with Emotional
or Behavioral Problems. Gilsum, NH: Barcelona Publishers.
Caf, B. (2008). Glasbena in gibalno-plesna terapija pri delu z otroki s posebnimi
potrebami. Glasba v šoli in vrtcu, Leto 13, št. 2/3, str. 46-54.
283
