Page 279 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 279
Andreja Marèun, POUÈEVANJE UÈENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI V GLASBENIH ŠOLAH ...
Slika 14: Barvno oznaèevanje ritmiènih vzorcev
Marshall in Daunt (b.d., v Teacher guide to music and dyslexia) pa pri pouèevanju
uèencev z disleksijo uporabljata tri razliène barvne oznaèevalce. Ena barva oznaèuje
višaje, druga ni aje in tretja note brez predznakov. Z oznaèevalci poudarita tudi doloèen
del v skladbi, narišeta èrto, ki oznaèuje konec oz. zaèetek nove vrstice ali pa jih
uporabljata pri znakih za ponavljanje in dinamiènih oznakah.
Z branjem notnega zapisa so povezane tudi durove in molove lestvice. Èeprav se mora
uèenec, ki bi se rad posvetil glasbi, dobro nauèiti razliène dure in mole, pa ima uèenec z
disleksijo lahko te ave z orientacijo v razliènih durih in molih. Uèenec z disleksijo bi tako
la je bral in izvajal notni zapis, èe bi bil ta zapisan le v enem kljuèu. V notnem zapisu je
samim notam vedno dodanih veliko dodatnih informacij in tisti, ki igra v skupini, mora biti
pozoren na vrsto stvari. Ko otrok z disleksijo dojame, kaj se zahteva od njega, bo verjetno
našel svoj naèin, kako si lahko pomaga (Reid, 2002).
Shore (2003) pa npr. navaja primer 12-letnega uèenca z Aspergerjevim sindromom, ki mu
je branje notnega zapisa prav tako povzroèalo te ave. Pristop, ki mu je pomagal k
razumevanju notnega zapisa, je vkljuèeval tabelo s sedmimi vrsticami in desetimi stolpci.
Uèitelj je v prvo vrstico zapisal nekaj A-jev, v drugo vrstico nekaj B-jev, vse tja do zadnje
vrstice, kjer je napisal nekaj G-jev. Deèka je nato povprašal ali eli nadaljevati on, le-ta pa
je hitro vzel list papirja in s èrkami dopolnil manjkajoèe prazne prostore, saj imajo
nekateri uèenci z motnjo avtistiènega spektra moèno potrebo po urejenosti in dokonèanju
(prav tam).
279
Slika 14: Barvno oznaèevanje ritmiènih vzorcev
Marshall in Daunt (b.d., v Teacher guide to music and dyslexia) pa pri pouèevanju
uèencev z disleksijo uporabljata tri razliène barvne oznaèevalce. Ena barva oznaèuje
višaje, druga ni aje in tretja note brez predznakov. Z oznaèevalci poudarita tudi doloèen
del v skladbi, narišeta èrto, ki oznaèuje konec oz. zaèetek nove vrstice ali pa jih
uporabljata pri znakih za ponavljanje in dinamiènih oznakah.
Z branjem notnega zapisa so povezane tudi durove in molove lestvice. Èeprav se mora
uèenec, ki bi se rad posvetil glasbi, dobro nauèiti razliène dure in mole, pa ima uèenec z
disleksijo lahko te ave z orientacijo v razliènih durih in molih. Uèenec z disleksijo bi tako
la je bral in izvajal notni zapis, èe bi bil ta zapisan le v enem kljuèu. V notnem zapisu je
samim notam vedno dodanih veliko dodatnih informacij in tisti, ki igra v skupini, mora biti
pozoren na vrsto stvari. Ko otrok z disleksijo dojame, kaj se zahteva od njega, bo verjetno
našel svoj naèin, kako si lahko pomaga (Reid, 2002).
Shore (2003) pa npr. navaja primer 12-letnega uèenca z Aspergerjevim sindromom, ki mu
je branje notnega zapisa prav tako povzroèalo te ave. Pristop, ki mu je pomagal k
razumevanju notnega zapisa, je vkljuèeval tabelo s sedmimi vrsticami in desetimi stolpci.
Uèitelj je v prvo vrstico zapisal nekaj A-jev, v drugo vrstico nekaj B-jev, vse tja do zadnje
vrstice, kjer je napisal nekaj G-jev. Deèka je nato povprašal ali eli nadaljevati on, le-ta pa
je hitro vzel list papirja in s èrkami dopolnil manjkajoèe prazne prostore, saj imajo
nekateri uèenci z motnjo avtistiènega spektra moèno potrebo po urejenosti in dokonèanju
(prav tam).
279
