Page 84 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 84
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
svojih zaèetkih zgledovala po osnutkih naèrtov glasbene šole ljubljanskega
Philharmonischer Gesellschaft, ki se je v drugi polovici 19. stoletja razvil v eno najveèjih
in najbolje organiziranih šolskih ustanov na avstrijskem jugu.38 Konec 19. stoletja so
uèitelji ljubljanske GM po obstojeèih uènih naèrtih in po lastnih pedagoških izkušnjah
oblikovali osnutke novega uènega naèrta za glasbeno šolo in te še nadalje
izpopolnjevali.39 Uèni naèrti glasbene šole GM Ljubljana so bili v nekaterih šolskih letih
tudi podrobno predstavljeni v izdanih Izvestjih Glasbene matice Ljubljana, kar potrjuje
njihovo dostopnost v širšem prostoru40 in domnevo, da so bili uporabljeni tudi v
mariborski GM. Edine tovrstne podatke zasledimo v èasniku Tabor41, ki je objavil, da so
èlani šolskega odseka v letu 1920/21 nameravali urediti moderno šolo, za kar je bilo še
potrebno izdelati uène naèrte za posamezne oddelke. V drugem šolskem letu od
ustanovitve uèitelji torej še niso imeli izdelane organizacije izobra evalnega dela. Skoraj
neverjetno se zdi, da se pri slednjem ne bi opirali na e omenjen uène naèrte ljubljanske
GM.42 Poudariti pa je treba, da so v prvem šolskem letu pouèevali veèinoma èeški uèitelji,
ki so svoje metode in uène naèrte prinašali od drugod. Globlja vrzel v organizaciji
pedagoškega dela se je tako pojavila v drugem šolskem letu z njihovim odhodom iz GM.
V zvezi z uènimi naèrti je poroèal tudi Ptujski list. Objavil je, da so èlani šolskega odbora
med poèitnicami (med sezonama 1920/21 in 1921/22) »izpolnili uèni red za vse
predmete«.43
Pot do cilja, h kateremu je glasbeno izobra evanje usmerjeno, od uèitelja zahteva
premišljeno in individualizirano postopanje v procesu šolanja. Preverjene in prilagojene
metode dela tako predstavljajo temelj didaktike posameznega predmeta. Glede metod in
pristopov k pouèevanju na glasbeni šoli GM v Mariboru lahko predvidevamo, da so bile v
skladu z izobra evanjem in izkušnjami posameznih uèiteljev. V ohranjeni dokumentaciji
ni mogoèe zaslediti podrobnih podatkov o uènih postopkih, uporabljeni didaktiènih
sredstvih in literaturi ali morebitnih sestankih, na katerih bi uèitelji pretresali tovrstno
problematiko. Tako je te ko oziroma nemogoèe ugotoviti ali samo predvideti, kakšne
metode so pedagogi uporabljali. Izjemo predstavlja le omemba Ševèíkove44 metode
pouèevanja violine, katere se je najverjetneje poslu evala uèitelj violine Ubald Vrabec45
in kratek èas prisotni Jan Šlais, Ševèikov uèenec.46 Iz obstojeèe dokumentacije tudi ni
razvidno morebitno sodelovanje med ljubljansko in mariborsko GM v smislu izmenjave
38 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 1992, str. 127–129.
39 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 1992, str. 241.
40 Izvestja hrani Slovanska èitalnica v Ljubljani.
41 Perhavc, »Glasbena matica«, Tabor l. 2, št. 155 (13. 7. 1921), str. 1, 2.
42 Manja Flisar, »Sezona 1920/21«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) – disertacija,
Ljubljana, Akademija za glasbo, 2008, str. 42, 43.
43 Manja Flisar, »Sezona 1921/22 – Glasbena šola«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana, Akademija za glasbo, 2008, str. 51.
44 Èeški violinist in pedagog Otakar Ševèík (Hora dóvice, 22.03.1852 – Písek, 18.01.1934) je študiral v
Pragi in nato pouèeval v Kijevu, na praškem konservatoriju in na visoki glasbeni šoli na Dunaju in drugod.
Vodil je številne teèaje v ZDA, Avstraliji in Londonu. Razvil je lasten sistem pouèevanja, pri katerem je
izhajal od obvladovanja polstopenjskih intervalov z enakim polo ajem prstov na vseh štirih strunah.
45 Manja Flisar, »Sezona 1936/37 – Koncertni biro in zalo ba Struna«, Delovanje mariborske Glasbene
matice (1919 – 1948) – disertacija, Ljubljana, Akademija za glasbo, 2008, str. 229.
46 Manja Flisar, »Sezona 1919/20 – Glasbena šola«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 29.
84
svojih zaèetkih zgledovala po osnutkih naèrtov glasbene šole ljubljanskega
Philharmonischer Gesellschaft, ki se je v drugi polovici 19. stoletja razvil v eno najveèjih
in najbolje organiziranih šolskih ustanov na avstrijskem jugu.38 Konec 19. stoletja so
uèitelji ljubljanske GM po obstojeèih uènih naèrtih in po lastnih pedagoških izkušnjah
oblikovali osnutke novega uènega naèrta za glasbeno šolo in te še nadalje
izpopolnjevali.39 Uèni naèrti glasbene šole GM Ljubljana so bili v nekaterih šolskih letih
tudi podrobno predstavljeni v izdanih Izvestjih Glasbene matice Ljubljana, kar potrjuje
njihovo dostopnost v širšem prostoru40 in domnevo, da so bili uporabljeni tudi v
mariborski GM. Edine tovrstne podatke zasledimo v èasniku Tabor41, ki je objavil, da so
èlani šolskega odseka v letu 1920/21 nameravali urediti moderno šolo, za kar je bilo še
potrebno izdelati uène naèrte za posamezne oddelke. V drugem šolskem letu od
ustanovitve uèitelji torej še niso imeli izdelane organizacije izobra evalnega dela. Skoraj
neverjetno se zdi, da se pri slednjem ne bi opirali na e omenjen uène naèrte ljubljanske
GM.42 Poudariti pa je treba, da so v prvem šolskem letu pouèevali veèinoma èeški uèitelji,
ki so svoje metode in uène naèrte prinašali od drugod. Globlja vrzel v organizaciji
pedagoškega dela se je tako pojavila v drugem šolskem letu z njihovim odhodom iz GM.
V zvezi z uènimi naèrti je poroèal tudi Ptujski list. Objavil je, da so èlani šolskega odbora
med poèitnicami (med sezonama 1920/21 in 1921/22) »izpolnili uèni red za vse
predmete«.43
Pot do cilja, h kateremu je glasbeno izobra evanje usmerjeno, od uèitelja zahteva
premišljeno in individualizirano postopanje v procesu šolanja. Preverjene in prilagojene
metode dela tako predstavljajo temelj didaktike posameznega predmeta. Glede metod in
pristopov k pouèevanju na glasbeni šoli GM v Mariboru lahko predvidevamo, da so bile v
skladu z izobra evanjem in izkušnjami posameznih uèiteljev. V ohranjeni dokumentaciji
ni mogoèe zaslediti podrobnih podatkov o uènih postopkih, uporabljeni didaktiènih
sredstvih in literaturi ali morebitnih sestankih, na katerih bi uèitelji pretresali tovrstno
problematiko. Tako je te ko oziroma nemogoèe ugotoviti ali samo predvideti, kakšne
metode so pedagogi uporabljali. Izjemo predstavlja le omemba Ševèíkove44 metode
pouèevanja violine, katere se je najverjetneje poslu evala uèitelj violine Ubald Vrabec45
in kratek èas prisotni Jan Šlais, Ševèikov uèenec.46 Iz obstojeèe dokumentacije tudi ni
razvidno morebitno sodelovanje med ljubljansko in mariborsko GM v smislu izmenjave
38 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 1992, str. 127–129.
39 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 1992, str. 241.
40 Izvestja hrani Slovanska èitalnica v Ljubljani.
41 Perhavc, »Glasbena matica«, Tabor l. 2, št. 155 (13. 7. 1921), str. 1, 2.
42 Manja Flisar, »Sezona 1920/21«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) – disertacija,
Ljubljana, Akademija za glasbo, 2008, str. 42, 43.
43 Manja Flisar, »Sezona 1921/22 – Glasbena šola«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana, Akademija za glasbo, 2008, str. 51.
44 Èeški violinist in pedagog Otakar Ševèík (Hora dóvice, 22.03.1852 – Písek, 18.01.1934) je študiral v
Pragi in nato pouèeval v Kijevu, na praškem konservatoriju in na visoki glasbeni šoli na Dunaju in drugod.
Vodil je številne teèaje v ZDA, Avstraliji in Londonu. Razvil je lasten sistem pouèevanja, pri katerem je
izhajal od obvladovanja polstopenjskih intervalov z enakim polo ajem prstov na vseh štirih strunah.
45 Manja Flisar, »Sezona 1936/37 – Koncertni biro in zalo ba Struna«, Delovanje mariborske Glasbene
matice (1919 – 1948) – disertacija, Ljubljana, Akademija za glasbo, 2008, str. 229.
46 Manja Flisar, »Sezona 1919/20 – Glasbena šola«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 29.
84
