Page 89 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 89
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
nastopali na vsakoletnih produkcijah, ki jih je v Hladkovem èasu kritiško spremljal Vasilij
Mirk. Bil je mnenja, da so veliki uspehi uèencev GM pravi èude , njihovi javni nastopi pa
temeljito pripravljeni ter da so bile izvedbe zbora in šolskega orkestra takšne, kot jih »ne
sreèaš tako zlepa niti pri zrelejših kompleksih«.65 Eduard Butchar je pisal, da je šola
dosegla visoko raven, ter da so organizacijske in pedagoške sposobnosti ravnatelja Hladka
e prerasle slabosti, ki jih je šola imela pred njim. Katere slabosti so to bile, Butchar ni
navedel, sklepamo pa lahko, da je imel v mislih tudi dijaški orkester. Topiè ga je namreè
organiziral šele v èetrtem šolskem letu, prviè pa se je javnosti predstavil komaj v šestem
letu delovanja GM (šolsko leto 1924/25).66 Kljub temu se je iz temeljev Topièevega
dijaškega orkestra razrasel bogat šolski ansambel (vkljuèeval je do 42 uèencev!), ki je
predstavljal osnovo društvenega orkestra in s tem koncertne dejavnosti mariborske GM.
Pregled delovanja GM med letoma 1925 in 1933 nas privede do zakljuèka, da se je Josip
Hladek Bohinjski oblikovanja društvenega orkestra lotit zelo sistematièno. Na poti k
pridobivanju èlanov za orkester se je Hladek preko èasnikov obraèal kar neposredno na
starše (Glasbena matica staršem), da naj pri vpisu v glasbeno šolo svojih otrok ne
usmerjajo le k violini in klavirju. Pri nakupu pihal in trobil je uèencem obljubljal finanèno
podporo.67 Resno delo in stremljenje k napredku orkestrskega poustvarjanja potrjuje tudi
razmišljanje poroèevalca enega od èasnikov, ali izredni uspeh GM ne bo v mestu z veè kot
30.000 prebivalci kmalu spro il vprašanja glede ustanovitve mestnega orkestra.68
Najodmevnejši rezultati dela so bili dose eni s koncertom Dvoøakovega Mrtvaškega
enina v Mariboru in Beogradu ter s koncertoma ob 200-letnici rojstva Josepha Haydna.
Da so bile izvedbe uèencev šole (orkester in mladinski zbor) pod Hladkovim vodstvom na
visoki ravni potrjuje tudi dejstvo, da so obe prireditvi v èast klasicistiènemu skladatelju
prenašale vse radijske postaje tedanje dr ave. Vasilij Mirk je ocenil, da je bila prva
prireditev na tako visoki ravni, da bi lahko bila v ponos tudi širšemu kulturnemu podroèju,
poroèevalec Veèernika pa je po izvedbi Haydnove XI. simfonije zapisal, da se je le redko
ponudila prilo nost slišati kakšno glasbeno delo »v taki jasnosti, vseskozi premišljeni in
utemeljeni obliki«. Poudariti velja, da so tudi na drugi Haydnovi proslavi, ko je bil izveden
oratorij Stvarjenje, glavnino orkestra predstavljali prav uèenci glasbene šole mariborske
GM.69 Ponovno in konèno potrditev prizadevnega in uspešnega dela vseh vpletenih
prinaša še Slovenèev poroèevalec, ko namigne na ugodno prilo nost za ustanovitev
mariborske filharmonije.
Na mestu ravnatelja se je Hladek obdr al osem let. V sezoni 1929/30 je vodenje pevskega
zbora nenadoma prevzel Vasilij Mirk. Javnosti je bilo predstavljeno, da je Hladek zboru
dal na znanje, da ga ne eli veè voditi, z druge strani pa, da so zamenjavo zborovodje
predlagali pevci sami. Zaostreni odnosi s èlani zbora so Hladka najverjetneje spodbudili,
da je na obènem zboru predlagal, da bi se društvo reorganiziralo v javni glasbeni zavod s
kuratorijem na èelu, ker naj bi pevski zbor oviral delovanje društva. Z 52 glasovi proti 37
65 Prav tam. Glej Sezona 1928/29 – Glasbena šola, str. 30, 31.
66 Prav tam. Glej Sezona 1930/31 – Glasbena šola – Letna produkcija, str. 150.
67 Prav tam. Glej Sezona 1931/32, str. 159, 160.
68 Prav tam. Glej Sezona 1930/31 – Letna produkcija, str. 148–150.
69 Prav tam. Glej Sezona 1931/32 – Haydnova proslava, str. 161–163.
89
nastopali na vsakoletnih produkcijah, ki jih je v Hladkovem èasu kritiško spremljal Vasilij
Mirk. Bil je mnenja, da so veliki uspehi uèencev GM pravi èude , njihovi javni nastopi pa
temeljito pripravljeni ter da so bile izvedbe zbora in šolskega orkestra takšne, kot jih »ne
sreèaš tako zlepa niti pri zrelejših kompleksih«.65 Eduard Butchar je pisal, da je šola
dosegla visoko raven, ter da so organizacijske in pedagoške sposobnosti ravnatelja Hladka
e prerasle slabosti, ki jih je šola imela pred njim. Katere slabosti so to bile, Butchar ni
navedel, sklepamo pa lahko, da je imel v mislih tudi dijaški orkester. Topiè ga je namreè
organiziral šele v èetrtem šolskem letu, prviè pa se je javnosti predstavil komaj v šestem
letu delovanja GM (šolsko leto 1924/25).66 Kljub temu se je iz temeljev Topièevega
dijaškega orkestra razrasel bogat šolski ansambel (vkljuèeval je do 42 uèencev!), ki je
predstavljal osnovo društvenega orkestra in s tem koncertne dejavnosti mariborske GM.
Pregled delovanja GM med letoma 1925 in 1933 nas privede do zakljuèka, da se je Josip
Hladek Bohinjski oblikovanja društvenega orkestra lotit zelo sistematièno. Na poti k
pridobivanju èlanov za orkester se je Hladek preko èasnikov obraèal kar neposredno na
starše (Glasbena matica staršem), da naj pri vpisu v glasbeno šolo svojih otrok ne
usmerjajo le k violini in klavirju. Pri nakupu pihal in trobil je uèencem obljubljal finanèno
podporo.67 Resno delo in stremljenje k napredku orkestrskega poustvarjanja potrjuje tudi
razmišljanje poroèevalca enega od èasnikov, ali izredni uspeh GM ne bo v mestu z veè kot
30.000 prebivalci kmalu spro il vprašanja glede ustanovitve mestnega orkestra.68
Najodmevnejši rezultati dela so bili dose eni s koncertom Dvoøakovega Mrtvaškega
enina v Mariboru in Beogradu ter s koncertoma ob 200-letnici rojstva Josepha Haydna.
Da so bile izvedbe uèencev šole (orkester in mladinski zbor) pod Hladkovim vodstvom na
visoki ravni potrjuje tudi dejstvo, da so obe prireditvi v èast klasicistiènemu skladatelju
prenašale vse radijske postaje tedanje dr ave. Vasilij Mirk je ocenil, da je bila prva
prireditev na tako visoki ravni, da bi lahko bila v ponos tudi širšemu kulturnemu podroèju,
poroèevalec Veèernika pa je po izvedbi Haydnove XI. simfonije zapisal, da se je le redko
ponudila prilo nost slišati kakšno glasbeno delo »v taki jasnosti, vseskozi premišljeni in
utemeljeni obliki«. Poudariti velja, da so tudi na drugi Haydnovi proslavi, ko je bil izveden
oratorij Stvarjenje, glavnino orkestra predstavljali prav uèenci glasbene šole mariborske
GM.69 Ponovno in konèno potrditev prizadevnega in uspešnega dela vseh vpletenih
prinaša še Slovenèev poroèevalec, ko namigne na ugodno prilo nost za ustanovitev
mariborske filharmonije.
Na mestu ravnatelja se je Hladek obdr al osem let. V sezoni 1929/30 je vodenje pevskega
zbora nenadoma prevzel Vasilij Mirk. Javnosti je bilo predstavljeno, da je Hladek zboru
dal na znanje, da ga ne eli veè voditi, z druge strani pa, da so zamenjavo zborovodje
predlagali pevci sami. Zaostreni odnosi s èlani zbora so Hladka najverjetneje spodbudili,
da je na obènem zboru predlagal, da bi se društvo reorganiziralo v javni glasbeni zavod s
kuratorijem na èelu, ker naj bi pevski zbor oviral delovanje društva. Z 52 glasovi proti 37
65 Prav tam. Glej Sezona 1928/29 – Glasbena šola, str. 30, 31.
66 Prav tam. Glej Sezona 1930/31 – Glasbena šola – Letna produkcija, str. 150.
67 Prav tam. Glej Sezona 1931/32, str. 159, 160.
68 Prav tam. Glej Sezona 1930/31 – Letna produkcija, str. 148–150.
69 Prav tam. Glej Sezona 1931/32 – Haydnova proslava, str. 161–163.
89
