Page 70 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 70
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 pred tem se zaključi modalni napev, ki se je v različnih oblikah pojavljal tekom
celega 1. stavka. Z zadnjo noto 6-taktnega speva v 1. in 2. violinah in počasnim
diminuendom do pianissima Srebotnjak v diskantni legi pomirjujoče sklene 1.
stavek Slovenice.
Celostna oblikovna struktura Srebotnjakovega 1. stavka Slovenice je pre-
gledna in jasna, njegova tekstura pa domiselno in smiselno pretkana ter na-
zorno zasnovana. Predvsem pa je tesno povezana s temeljnimi kompozicijski
načini oblikovanja in obdelovanja glasbenega materiala, tj. ponavljanjem, vari-
iranjem, kontrastiranjem in njih kombinacijami (Skovran in Peričić, 1977). Ob
nastopu posameznega načina obdelovanja tematskega materiala skladatelj ved-
no v notranji strukturi tvori nov oblikovni del – tako vsak nastopi z drugačno
glasbeno teksturo, kar dodatno podkrepi nastop novega oblikovnega dela. Na
ta način je tudi brez pogleda v orkestrsko partituro jasno in nazorno slišna ce-
lostna oblikovna struktura.
Princip orkestriranja sledi opisanemu konceptu oblikovne gradnje. Skla-
datelj je konstruiral teksturno, instrumentacijsko in harmonsko različne zvoč-
ne plasti in jih nalagal drugo nad/pod drugo, jih prepletal ter imitiral. Ključen
orkestracijski element v povezavi z oblikovno strukturo je uporaba dinamičnih
kontrastov – te je Srebotnjak dodobra izkoristil pri vsakršni menjavi posame-
znih delov. Z dinamični kontrasti je dosegel tudi zelo intenziven ter posledič-
no učinkovit dramaturški lok, s čimer oblikovnim delom daje novo dimenzijo.
Preglednica 3: Abstraktna oblikovna shema 1. stavka Srebotnjakove Slovenice
Abstraktna oblikovna shema 1. stavka Srebotnjakove Slovenice kaže posa-
mezne segmente in njihovo trajanje (v sekundah ali taktih), zunanjo tematsko
oblikovno shemo ter pregled dinamike (jasno vidni dinamični kontrasti v po-
vezavi z oblikovno strukturo).
Tudi harmonski sistemi in melodični členi so konstruirani po podobnem
konceptu kot opisana oblikovna struktura in orkestracija. Te z uporabo po-
limodalnosti, o prisotnosti katere v Srebotnjakovih delih je pisal že Mihevc
(1991) v magistrskem delu, in kvartno-kvintne tehnike gradnje sozvočij kon-
struira tako, da zapolni oz. naniza vseh 12 tonov kromatične lestvice. Ob tem
je nemogoče spregledati prisotnost ostankov tradicije 12-tonske tehnike kom-
poniranja, ki jo je v študijskih letih uporabljal tudi Srebotnjak (Invezione vari-
ata za klavir, Serenata za flavto, klarinet in fagot, Monologi za flavto, oboo, rog
in godala, Šest skladb za fagot in klavir, Microsongs za glas in 13 instrumentov,
70
celega 1. stavka. Z zadnjo noto 6-taktnega speva v 1. in 2. violinah in počasnim
diminuendom do pianissima Srebotnjak v diskantni legi pomirjujoče sklene 1.
stavek Slovenice.
Celostna oblikovna struktura Srebotnjakovega 1. stavka Slovenice je pre-
gledna in jasna, njegova tekstura pa domiselno in smiselno pretkana ter na-
zorno zasnovana. Predvsem pa je tesno povezana s temeljnimi kompozicijski
načini oblikovanja in obdelovanja glasbenega materiala, tj. ponavljanjem, vari-
iranjem, kontrastiranjem in njih kombinacijami (Skovran in Peričić, 1977). Ob
nastopu posameznega načina obdelovanja tematskega materiala skladatelj ved-
no v notranji strukturi tvori nov oblikovni del – tako vsak nastopi z drugačno
glasbeno teksturo, kar dodatno podkrepi nastop novega oblikovnega dela. Na
ta način je tudi brez pogleda v orkestrsko partituro jasno in nazorno slišna ce-
lostna oblikovna struktura.
Princip orkestriranja sledi opisanemu konceptu oblikovne gradnje. Skla-
datelj je konstruiral teksturno, instrumentacijsko in harmonsko različne zvoč-
ne plasti in jih nalagal drugo nad/pod drugo, jih prepletal ter imitiral. Ključen
orkestracijski element v povezavi z oblikovno strukturo je uporaba dinamičnih
kontrastov – te je Srebotnjak dodobra izkoristil pri vsakršni menjavi posame-
znih delov. Z dinamični kontrasti je dosegel tudi zelo intenziven ter posledič-
no učinkovit dramaturški lok, s čimer oblikovnim delom daje novo dimenzijo.
Preglednica 3: Abstraktna oblikovna shema 1. stavka Srebotnjakove Slovenice
Abstraktna oblikovna shema 1. stavka Srebotnjakove Slovenice kaže posa-
mezne segmente in njihovo trajanje (v sekundah ali taktih), zunanjo tematsko
oblikovno shemo ter pregled dinamike (jasno vidni dinamični kontrasti v po-
vezavi z oblikovno strukturo).
Tudi harmonski sistemi in melodični členi so konstruirani po podobnem
konceptu kot opisana oblikovna struktura in orkestracija. Te z uporabo po-
limodalnosti, o prisotnosti katere v Srebotnjakovih delih je pisal že Mihevc
(1991) v magistrskem delu, in kvartno-kvintne tehnike gradnje sozvočij kon-
struira tako, da zapolni oz. naniza vseh 12 tonov kromatične lestvice. Ob tem
je nemogoče spregledati prisotnost ostankov tradicije 12-tonske tehnike kom-
poniranja, ki jo je v študijskih letih uporabljal tudi Srebotnjak (Invezione vari-
ata za klavir, Serenata za flavto, klarinet in fagot, Monologi za flavto, oboo, rog
in godala, Šest skladb za fagot in klavir, Microsongs za glas in 13 instrumentov,
70
