Page 72 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 72
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 Slika 7: Rezijanski folklorni napev v solo violini ob ritmični spremljavi borduna v
violončelu in tenor bobnu
Menjava taktovskih načinov je prisotna v poteku rezijanskega napeva in
se izmenjuje po taktih v relaciji . 5-taktni rezijanski motiv se v začetku
predstavi v D-duru (rez. na tenko, na tinko) in se nato v tradiciji rezijanske iz-
vajalske prakse ponovi na sobdominantni veji, G-duru (rez. na tolsto, na tusto).
Ob ponovni vrnitvi na toniko (iz G-dura v D-dur) se solo violini, solo violon-
čelu in tenor bobnu pridruži celotna sekcija prvih violin (tutti), sekciji violon-
čel (div.) in kontrabasov v ritmu borduna tvorita molov trozvok v široki terčni
legi na tonu Es, sekcija violin in preostali violončeli pa nadaljujejo z igranjem
rezijanskega napeva v začetni tonaliteti (D-dur) – Srebotnjak tako folklorni
napev postavi v nov, sodobni zvočni prostor bitonalnosti (es-mol in D-dur).
Ob novi ponovitvi 5-taktnega rezijanskega napeva v bitonalnosti se ome-
njeni zasedbi pridruži sekcija viol z rezijanskim napevom v dosledni imitacij-
ski tehniki strette. Ob ponovni ponovitvi rezijanskega napeva je tokrat napev
ponovno na subdominanti (iz D-dura v G-dur), skladatelj pa poleg gradaci-
je v instrumentaciji (podvajanje tenor bobna z velikim bobnom (gran cassa)
kot ojačitev ritmičnega ostinata) in melodični kompleksnosti doda začetni
motiv rezijanskega napeva v 2. violinah, vendar na tonu Des. Tako Srebotnjak
nadgradi prejšnji harmonski sistem ter z novim tonalnim centrom tvori zvoč-
nost politonalnosti (es-mol, G-dur, Des-dur).
Po predstavitvi rezijanskega napeva v politonalni zvočnosti sledi kontrast
na več ravneh – zmanjšanje zasedbe na začetno komorno, posledično tudi di-
namični kontrast, premik tonalnega centra v tonični D-dur ter nenazadnje sam
zvočni kontrast iz politonalnosti v izvirno ljudsko tonalnost. Omenjene hipne
in nepričakovane spremembe dajejo vtis reminiscence na začetno predstavitev
rezijanskega napeva, a le za kratek čas. Omenjenemu 5-taktnemu rezijanske-
mu napevu v komorni zasedbi sledi 5-taktna ponovitev v politonalni zvočnos-
ti (tutti). Temu sledi nova ponovitev 5-taktnega napeva v komorni zasedbi in
nato še ena ponovitev v celotni zasedbi (tutti), a z razliko tonalnega centra – to-
nalni center se iz D-dura prestavi v subdominantni G-dur.
72
violončelu in tenor bobnu
Menjava taktovskih načinov je prisotna v poteku rezijanskega napeva in
se izmenjuje po taktih v relaciji . 5-taktni rezijanski motiv se v začetku
predstavi v D-duru (rez. na tenko, na tinko) in se nato v tradiciji rezijanske iz-
vajalske prakse ponovi na sobdominantni veji, G-duru (rez. na tolsto, na tusto).
Ob ponovni vrnitvi na toniko (iz G-dura v D-dur) se solo violini, solo violon-
čelu in tenor bobnu pridruži celotna sekcija prvih violin (tutti), sekciji violon-
čel (div.) in kontrabasov v ritmu borduna tvorita molov trozvok v široki terčni
legi na tonu Es, sekcija violin in preostali violončeli pa nadaljujejo z igranjem
rezijanskega napeva v začetni tonaliteti (D-dur) – Srebotnjak tako folklorni
napev postavi v nov, sodobni zvočni prostor bitonalnosti (es-mol in D-dur).
Ob novi ponovitvi 5-taktnega rezijanskega napeva v bitonalnosti se ome-
njeni zasedbi pridruži sekcija viol z rezijanskim napevom v dosledni imitacij-
ski tehniki strette. Ob ponovni ponovitvi rezijanskega napeva je tokrat napev
ponovno na subdominanti (iz D-dura v G-dur), skladatelj pa poleg gradaci-
je v instrumentaciji (podvajanje tenor bobna z velikim bobnom (gran cassa)
kot ojačitev ritmičnega ostinata) in melodični kompleksnosti doda začetni
motiv rezijanskega napeva v 2. violinah, vendar na tonu Des. Tako Srebotnjak
nadgradi prejšnji harmonski sistem ter z novim tonalnim centrom tvori zvoč-
nost politonalnosti (es-mol, G-dur, Des-dur).
Po predstavitvi rezijanskega napeva v politonalni zvočnosti sledi kontrast
na več ravneh – zmanjšanje zasedbe na začetno komorno, posledično tudi di-
namični kontrast, premik tonalnega centra v tonični D-dur ter nenazadnje sam
zvočni kontrast iz politonalnosti v izvirno ljudsko tonalnost. Omenjene hipne
in nepričakovane spremembe dajejo vtis reminiscence na začetno predstavitev
rezijanskega napeva, a le za kratek čas. Omenjenemu 5-taktnemu rezijanske-
mu napevu v komorni zasedbi sledi 5-taktna ponovitev v politonalni zvočnos-
ti (tutti). Temu sledi nova ponovitev 5-taktnega napeva v komorni zasedbi in
nato še ena ponovitev v celotni zasedbi (tutti), a z razliko tonalnega centra – to-
nalni center se iz D-dura prestavi v subdominantni G-dur.
72
