Page 73 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 73
Slika 8: Harmonski sistem politonalnosti – 1. violine in viole v G-duru z rezijanskim tilen slakan ◆ analiza kompozicijskega stavka alojza srebotnjaka v orkestralni skladbi slovenica
napevom, kontrabasi v ritmičnem ostinatu z es-molovim akordom v široki terčni legi
in 2. violine s prvimi tremi toni rezijanskega napeva v Des-duru
Končani ponovitvi v G-duru s politonalno zvočnostjo (es-mol, G-dur,
Des-dur) sledi prehodni del oz. medigra. V ostinatnem ritmu in z dodanimi
pavkami (scordato) se v forte fortissimu z močnimi poudarki zvrstijo 12-tonski
akordi, zgrajeni iz intervala čiste kvarte (č4). Omenjen del zaradi karakterne-
ga ritma, močnih disonanc in dvojemk v godalih zveni izrazito divje, prvinsko,
surovo, že nekoliko barbarsko. Tematsko in vsebinsko gledano gre pri ome-
njenem prehodnem delu predvsem za prevzem vloge borduna v bunkulah in
ob tolčenju z nogo ob tla, vendar pa tovrstna zvočnost in karakter v godalih
prikličeta spomin na balet Pomladno obredje (tudi Posvetitev pomladi) Igor-
ja Stravinskega iz leta 1913 in zvočnost njegovega ikoničnega bikorda v plesu
adolescentov iz 1. dejanja. Za potrditev morebitnega vpliva ali zgolj naključja
omenjene slušne asociacije bi bilo potrebno nekaj dodatnega razmisleka in raz-
iskav v tej smeri. Srebotnjak je namreč dela in kompozicijski stavek Stravinske-
ga dobro poznal (primere je uporabil v skripti z naslovom Tonske lestvice v glas-
bi 20. stoletja, 1981), zato morebitnega vpliva ne gre popolnoma izključiti.
V omenjeni strukturi in zasedbi se v različnih ritmičnih permutacijah zvr-
sti še nekaj 12-tonskih akordov, tem pa sledi nov del in z njim kontrastni nastop
drugega rezijanskega napeva v pianissimu z novim sestavljenim taktovskim na-
činom, ki se izmenjuje v relaciji in ga ni mogoče najti med Strajnarjevimi zapisi
rezijanskih tem. Ali gre res za kakšen drugi citat in katerega, bo potrebno v pri-
hodnje še dodobra raziskati, obstaja pa tudi možnost, da je Srebotnjak po nav-
dihu rezijanske folklore sam prekomponiral novo temo.
73
napevom, kontrabasi v ritmičnem ostinatu z es-molovim akordom v široki terčni legi
in 2. violine s prvimi tremi toni rezijanskega napeva v Des-duru
Končani ponovitvi v G-duru s politonalno zvočnostjo (es-mol, G-dur,
Des-dur) sledi prehodni del oz. medigra. V ostinatnem ritmu in z dodanimi
pavkami (scordato) se v forte fortissimu z močnimi poudarki zvrstijo 12-tonski
akordi, zgrajeni iz intervala čiste kvarte (č4). Omenjen del zaradi karakterne-
ga ritma, močnih disonanc in dvojemk v godalih zveni izrazito divje, prvinsko,
surovo, že nekoliko barbarsko. Tematsko in vsebinsko gledano gre pri ome-
njenem prehodnem delu predvsem za prevzem vloge borduna v bunkulah in
ob tolčenju z nogo ob tla, vendar pa tovrstna zvočnost in karakter v godalih
prikličeta spomin na balet Pomladno obredje (tudi Posvetitev pomladi) Igor-
ja Stravinskega iz leta 1913 in zvočnost njegovega ikoničnega bikorda v plesu
adolescentov iz 1. dejanja. Za potrditev morebitnega vpliva ali zgolj naključja
omenjene slušne asociacije bi bilo potrebno nekaj dodatnega razmisleka in raz-
iskav v tej smeri. Srebotnjak je namreč dela in kompozicijski stavek Stravinske-
ga dobro poznal (primere je uporabil v skripti z naslovom Tonske lestvice v glas-
bi 20. stoletja, 1981), zato morebitnega vpliva ne gre popolnoma izključiti.
V omenjeni strukturi in zasedbi se v različnih ritmičnih permutacijah zvr-
sti še nekaj 12-tonskih akordov, tem pa sledi nov del in z njim kontrastni nastop
drugega rezijanskega napeva v pianissimu z novim sestavljenim taktovskim na-
činom, ki se izmenjuje v relaciji in ga ni mogoče najti med Strajnarjevimi zapisi
rezijanskih tem. Ali gre res za kakšen drugi citat in katerega, bo potrebno v pri-
hodnje še dodobra raziskati, obstaja pa tudi možnost, da je Srebotnjak po nav-
dihu rezijanske folklore sam prekomponiral novo temo.
73
