Page 71 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 71
ifona za simfonični orkester, Koncert za harfo in simfonični orkester, Dnev- tilen slakan ◆ analiza kompozicijskega stavka alojza srebotnjaka v orkestralni skladbi slovenica
nik za violino, violončelo in klavir (O‘Loughlin, 1990; Barbo, 2001) in Koncer-
tantne epizode za simfonični orkester), zato ni presenetljivo, a vseeno ni nujno,
da so ga takšni kompozicijski prijemi zaznamovali tudi na drugih področjih
kompozicijskega stavka.
Poleg polimodalnosti in kvartno-kvintne tehnike gradnje akordov je za
doseganje zapolnitve vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice uporabljal tudi
celotonske lestvice in sekundne akorde (clustre), pogoste intervalne strukture
sodobnih skladateljev 20. stoletja (Ulehla, 1966). Te je Srebotnjak mnogokrat
uporabljal tudi v naslednjih dveh stavkih Slovenice. Konstruktivistični duh je
torej prisoten v vseh opisanih kompozicijskih prvinah.
danza
Kontrastni srednji stavek Srebotnjakove Slovenice nosi ime »Danza« (»Ples«)
in kot tak »ohranja ostinatno dramatičnost ljudskega plesa iz Rezije« (Sre-
botnjak, 1994). Omenjen ostinato je skozi cel 2. stavek prisoten v tenor bobnu
(cassa rullante), ki rezijanskemu napevu daje izrazit ritmičen in plesni karak-
ter. Ob tem je potrebno omeniti skladateljevo nagnjenost k številnim obdela-
vam ljudskega gradiva (Barbo, 2001), ne le rezijanskim, čeprav je tudi teh ne-
malo (Godec – ljudske viže za klavir, Slovenski ljudski plesi za violino in klavir,
Slovenski ljudski plesi za godalni orkester, Rapsodica za godalni orkester, balet
Trobenta in vrag, nenazadnje v zborovski Rezijanska itn.). Rezijanska ljudska
motivika je bila v navdih tudi mnogim drugim slovenskim skladateljem, npr.
Pavletu Merkùju v Invenzione e danza za flavto in fagot, Urošu Kreku v Canti-
cum Resianum za mezzosopran in komorni orkester, Janiju Golobu v Rezijanski
ples za dva rezijska godca in godala, Ljuba rožice beré za godala itn. Rezijansko
motiviko v slovenski instrumentalni glasbi je v diplomski nalogi obravnavala
L. Vrhunc (1990) in med drugimi predstavila tudi Srebotnjakov »Ples« iz Slo-
venice, a s poudarkom na obsegu analize obdelovanja rezijanske motivike.
Začetek stavka z oznako Vivace energico (živahno, energično) zaznamu-
je folklorni napev iz Rezije – najti ga je mogoče v Strajnarjevi Citiri (1988, str.
146) pod zaporedno številko 4. Citat je v celoti, vključno s tonaliteto in loko-
vanjem, povzet dosledno. Slednji je v uvodnem delu stavka predstavljen v smis-
lu rezijanske glasbene tradicije – solo napev v rezijanskih citirah (violina), bor-
dun v bunkulah (violončelo) in, kot je značilno za citiravca, tolčenje z nogo ob
tla (tenor boben) (Strajnar, 1988). Glede na kasnejšo letnico izdaje omenjene
knjige bi bilo potrebno raziskati in najti Srebotnjakov originalni vir folklorne-
ga napeva, mogoče tudi pri drugih avtorjih in raziskovalcih rezijanske glasbe
(Valens Vodušek, Uroš Krek, Marija Šuštar, Milko Matičev, Mirko Ramovš,
Zmaga Kumer idr.).
71
nik za violino, violončelo in klavir (O‘Loughlin, 1990; Barbo, 2001) in Koncer-
tantne epizode za simfonični orkester), zato ni presenetljivo, a vseeno ni nujno,
da so ga takšni kompozicijski prijemi zaznamovali tudi na drugih področjih
kompozicijskega stavka.
Poleg polimodalnosti in kvartno-kvintne tehnike gradnje akordov je za
doseganje zapolnitve vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice uporabljal tudi
celotonske lestvice in sekundne akorde (clustre), pogoste intervalne strukture
sodobnih skladateljev 20. stoletja (Ulehla, 1966). Te je Srebotnjak mnogokrat
uporabljal tudi v naslednjih dveh stavkih Slovenice. Konstruktivistični duh je
torej prisoten v vseh opisanih kompozicijskih prvinah.
danza
Kontrastni srednji stavek Srebotnjakove Slovenice nosi ime »Danza« (»Ples«)
in kot tak »ohranja ostinatno dramatičnost ljudskega plesa iz Rezije« (Sre-
botnjak, 1994). Omenjen ostinato je skozi cel 2. stavek prisoten v tenor bobnu
(cassa rullante), ki rezijanskemu napevu daje izrazit ritmičen in plesni karak-
ter. Ob tem je potrebno omeniti skladateljevo nagnjenost k številnim obdela-
vam ljudskega gradiva (Barbo, 2001), ne le rezijanskim, čeprav je tudi teh ne-
malo (Godec – ljudske viže za klavir, Slovenski ljudski plesi za violino in klavir,
Slovenski ljudski plesi za godalni orkester, Rapsodica za godalni orkester, balet
Trobenta in vrag, nenazadnje v zborovski Rezijanska itn.). Rezijanska ljudska
motivika je bila v navdih tudi mnogim drugim slovenskim skladateljem, npr.
Pavletu Merkùju v Invenzione e danza za flavto in fagot, Urošu Kreku v Canti-
cum Resianum za mezzosopran in komorni orkester, Janiju Golobu v Rezijanski
ples za dva rezijska godca in godala, Ljuba rožice beré za godala itn. Rezijansko
motiviko v slovenski instrumentalni glasbi je v diplomski nalogi obravnavala
L. Vrhunc (1990) in med drugimi predstavila tudi Srebotnjakov »Ples« iz Slo-
venice, a s poudarkom na obsegu analize obdelovanja rezijanske motivike.
Začetek stavka z oznako Vivace energico (živahno, energično) zaznamu-
je folklorni napev iz Rezije – najti ga je mogoče v Strajnarjevi Citiri (1988, str.
146) pod zaporedno številko 4. Citat je v celoti, vključno s tonaliteto in loko-
vanjem, povzet dosledno. Slednji je v uvodnem delu stavka predstavljen v smis-
lu rezijanske glasbene tradicije – solo napev v rezijanskih citirah (violina), bor-
dun v bunkulah (violončelo) in, kot je značilno za citiravca, tolčenje z nogo ob
tla (tenor boben) (Strajnar, 1988). Glede na kasnejšo letnico izdaje omenjene
knjige bi bilo potrebno raziskati in najti Srebotnjakov originalni vir folklorne-
ga napeva, mogoče tudi pri drugih avtorjih in raziskovalcih rezijanske glasbe
(Valens Vodušek, Uroš Krek, Marija Šuštar, Milko Matičev, Mirko Ramovš,
Zmaga Kumer idr.).
71
