Page 75 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 75
Prehodnemu delu sledi ponovni nastop rezijanskega napeva v F-duru, tok- tilen slakan ◆ analiza kompozicijskega stavka alojza srebotnjaka v orkestralni skladbi slovenica
rat s strettno imitacijo v 2. violinah v enaki tonaliteti. Rezijanski bordun ostaja
v violončelih in violah v intervalu čistih kvint (č5) s polarno oddaljenostjo (F-
C, H-Fis). Omenjeni ponovitvi sledi hipna opustitev godal, ostane le še tenor
boben z ostinatnim ritmom. Slednji ob podvajanju tolkal (pavke in veliki bo-
ben) in vsesplošnemu crescendu gradira do že znanega dela v forte fortissimu z
12-tonskim akordom godalih.
Omenjenemu delu sledi repriza prvega rezijanskega napeva v politonal-
ni zvočnosti – violončeli (div.) in kontrabasi v ritmu borduna tvorijo kvintni
akord (Es-B-F), 2. violine (div.) prav tako v ritmu borduna nizajo sestavljen
akord (Des-As-C), sekcija 1. violin in preostali violončeli nadaljujejo z igranjem
rezijanskega napeva v začetni tonaliteti (D-dur), sekcija viol pa ga v tehniki
stretto imitira.
Po ponovitvi rezijanskega napeva v omenjeni zvočnosti sledi še enkratna
repriza v G-duru z akordično razloženim dopolnilnim motivom v 2. violinah.
Dvakratni ponovitvi sledi kontrastna redukcija instrumentov na solo violino,
solo violončelo in tenor boben, tj. na začetno komorno zasedbo v osnovni to-
naliteti (D-dur). Rezijanski napev se v različnih harmonskih in instrumenta-
cijskih variacijah ponovi še trikrat.
Preglednica 5: Rezijanski napev v različnih harmonskih in instrumentacijskih
variacijah
Srebotnjak v prihajajočem delu večplastnost teksture še bolj popestri in
zgosti – trojni strettni imitaciji napeva (v 1. violinah, 2. violinah in violah) v
D-duru doda novo plast v violončelih in kontrabasih. Ti v nedosledni avgmen-
taciji rezijanskega napeva – violončeli v intervalu čiste kvinte na tonu Des
(jonski modus) in kontrabasi na tonu F (frigijski modus) – tvorijo bimodal-
no zvočnost. Večkratnim ponovitvam rezijanskega napeva v omenjeni fakturni
zgoščenosti sledi 5-taktni že videni prehodni del v forte fortissimu z 12-tonskim
akordom v godalih. Temu sledi kontrastni pianissimo in z njim drugi rezijanski
napev v sekciji 1. violin, ki napev predstavi v B-duru, pri tem pa jo spremlja osti-
75
rat s strettno imitacijo v 2. violinah v enaki tonaliteti. Rezijanski bordun ostaja
v violončelih in violah v intervalu čistih kvint (č5) s polarno oddaljenostjo (F-
C, H-Fis). Omenjeni ponovitvi sledi hipna opustitev godal, ostane le še tenor
boben z ostinatnim ritmom. Slednji ob podvajanju tolkal (pavke in veliki bo-
ben) in vsesplošnemu crescendu gradira do že znanega dela v forte fortissimu z
12-tonskim akordom godalih.
Omenjenemu delu sledi repriza prvega rezijanskega napeva v politonal-
ni zvočnosti – violončeli (div.) in kontrabasi v ritmu borduna tvorijo kvintni
akord (Es-B-F), 2. violine (div.) prav tako v ritmu borduna nizajo sestavljen
akord (Des-As-C), sekcija 1. violin in preostali violončeli nadaljujejo z igranjem
rezijanskega napeva v začetni tonaliteti (D-dur), sekcija viol pa ga v tehniki
stretto imitira.
Po ponovitvi rezijanskega napeva v omenjeni zvočnosti sledi še enkratna
repriza v G-duru z akordično razloženim dopolnilnim motivom v 2. violinah.
Dvakratni ponovitvi sledi kontrastna redukcija instrumentov na solo violino,
solo violončelo in tenor boben, tj. na začetno komorno zasedbo v osnovni to-
naliteti (D-dur). Rezijanski napev se v različnih harmonskih in instrumenta-
cijskih variacijah ponovi še trikrat.
Preglednica 5: Rezijanski napev v različnih harmonskih in instrumentacijskih
variacijah
Srebotnjak v prihajajočem delu večplastnost teksture še bolj popestri in
zgosti – trojni strettni imitaciji napeva (v 1. violinah, 2. violinah in violah) v
D-duru doda novo plast v violončelih in kontrabasih. Ti v nedosledni avgmen-
taciji rezijanskega napeva – violončeli v intervalu čiste kvinte na tonu Des
(jonski modus) in kontrabasi na tonu F (frigijski modus) – tvorijo bimodal-
no zvočnost. Večkratnim ponovitvam rezijanskega napeva v omenjeni fakturni
zgoščenosti sledi 5-taktni že videni prehodni del v forte fortissimu z 12-tonskim
akordom v godalih. Temu sledi kontrastni pianissimo in z njim drugi rezijanski
napev v sekciji 1. violin, ki napev predstavi v B-duru, pri tem pa jo spremlja osti-
75
