Page 79 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 79
to funebre tilen slakan ◆ analiza kompozicijskega stavka alojza srebotnjaka v orkestralni skladbi slovenica
Sklepni stavek Srebotnjakove Slovenice za trobila, tolkala in godala nosi naslov
»Canto funebre« (»Žalni spev«, tudi »Pogrebna pesem«). V njem se »pre-
pletata dva vsebinsko sorodna glasbena motiva na temo smrti« (Srebotnjak,
1994). V letu nastanka Slovenice je bila napisana tudi skladba Lamento za ko-
morni ansambel (1976), ki prav tako obravnava tematiko žalovanja in smrti. Po
pogovoru s sinom skladatelja Martinom Srebotnjakom o morebitnih okolišči-
nah, ki bi privedle skladatelja k pisanju žalobne glasbe, je ta povedal, da »v tis-
tem letu ali letu pred tem ni bilo nobenega takšnega dogodka, ki bi bil neposred-
no povezan s smrtjo ipd., vsekakor ne v najbližji družini. Predvidevam, da ga je
preprosto tematika zanimala in jo je raziskoval v več zaporednih delih.« (M. Sre-
botnjak, 2019)
Srebotnjak stavek prične v zvočnosti vseh štirih trobent v počasnem tem-
pu (Lento – con energia, molto marcato), taktovski način. V omenjeni trobilni
sekciji se v fortissimu predstavi modalni napev, v prvi trobenti na tonih durove-
ga heksakorda na tonu g (hexachordum durum), kar kaže na morebitno pove-
zanost s prvim stavkom in rabo starih napevov v krščanskem bogoslužju. Ome-
njen napev druga trobenta z doslednimi intervalnimi skoki zrcali po vertikalni
osi, s čimer Srebotnjak doseže sodobnejšo disonantno zvočnost. Tretja in četr-
ta trobenta z intervalom čiste kvinte oklepata napev in njeno inverzijo – v upo-
rabi čiste kvinte, kot bordunu, je mogoče videti tudi morebitno skladateljevo
subtilno sugestijo na prejšnji, 2. stavek.
Slika 11: Modalni napev v trobentah
Na sliki 11 je viden napev v prvi trobenti, ki je sestavljen iz tonov durovega
heksakorda na tonu g, druga trobenta z doslednimi intervalnimi premiki zrca-
li omenjeni napev po vertikalni osi, tretja in četrta trobenta pa prejšnji dve ok-
lepata z intervalom čiste kvinte – ton g in d.
Delu trobent sledi nov kontrastni del v prostem metrumu oz. brez metru-
ma (senza misura) v proporcialni notaciji (13‘‘), pri čemer Srebotnjak ponovno
naniza več zvočnih plasti – v tolkalih (viseča činela in veliki boben) s tremolom
79
Sklepni stavek Srebotnjakove Slovenice za trobila, tolkala in godala nosi naslov
»Canto funebre« (»Žalni spev«, tudi »Pogrebna pesem«). V njem se »pre-
pletata dva vsebinsko sorodna glasbena motiva na temo smrti« (Srebotnjak,
1994). V letu nastanka Slovenice je bila napisana tudi skladba Lamento za ko-
morni ansambel (1976), ki prav tako obravnava tematiko žalovanja in smrti. Po
pogovoru s sinom skladatelja Martinom Srebotnjakom o morebitnih okolišči-
nah, ki bi privedle skladatelja k pisanju žalobne glasbe, je ta povedal, da »v tis-
tem letu ali letu pred tem ni bilo nobenega takšnega dogodka, ki bi bil neposred-
no povezan s smrtjo ipd., vsekakor ne v najbližji družini. Predvidevam, da ga je
preprosto tematika zanimala in jo je raziskoval v več zaporednih delih.« (M. Sre-
botnjak, 2019)
Srebotnjak stavek prične v zvočnosti vseh štirih trobent v počasnem tem-
pu (Lento – con energia, molto marcato), taktovski način. V omenjeni trobilni
sekciji se v fortissimu predstavi modalni napev, v prvi trobenti na tonih durove-
ga heksakorda na tonu g (hexachordum durum), kar kaže na morebitno pove-
zanost s prvim stavkom in rabo starih napevov v krščanskem bogoslužju. Ome-
njen napev druga trobenta z doslednimi intervalnimi skoki zrcali po vertikalni
osi, s čimer Srebotnjak doseže sodobnejšo disonantno zvočnost. Tretja in četr-
ta trobenta z intervalom čiste kvinte oklepata napev in njeno inverzijo – v upo-
rabi čiste kvinte, kot bordunu, je mogoče videti tudi morebitno skladateljevo
subtilno sugestijo na prejšnji, 2. stavek.
Slika 11: Modalni napev v trobentah
Na sliki 11 je viden napev v prvi trobenti, ki je sestavljen iz tonov durovega
heksakorda na tonu g, druga trobenta z doslednimi intervalnimi premiki zrca-
li omenjeni napev po vertikalni osi, tretja in četrta trobenta pa prejšnji dve ok-
lepata z intervalom čiste kvinte – ton g in d.
Delu trobent sledi nov kontrastni del v prostem metrumu oz. brez metru-
ma (senza misura) v proporcialni notaciji (13‘‘), pri čemer Srebotnjak ponovno
naniza več zvočnih plasti – v tolkalih (viseča činela in veliki boben) s tremolom
79
