Page 125 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 125
Učinek poučevanja z gibanjem na povečanje dnevne gibalne/športne aktivnosti
visoke intenzivnosti ES med tednom lahko pripisujemo gibalnemu interven-
cijskemu programu, ki so ga bili deležni v času šolskega pouka. Podobne
ugotovitve in razloge navajajo v predhodni intervencijski študiji, ki poroča,
da imajo otroci ES med tednom in med koncem tedna daljši čas srednje in
visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti kot otroci KS (Donnelly idr.
2009). Povsem nasprotujoče rezultate smo dobili za otroke naše raziskave,
in sicer so bili ob koncu tedna otroci KS srednje in visoke intenzivnosti de-
ležni dlje časa kot otroci ES (p = 0,012; ES = 0,55). Velikost učinka na srednjo
in visoko intenzivnost gibalne/športne aktivnosti ob koncu tedna je srednja.
Razloge gre verjetno iskati v neuravnoteženosti skupin, ki se je lahko poja-
vila zaradi randomizacije na nivoju šol, ne otrok. Iz analize smo morali zaradi
neveljavnih rezultatov merjenja gibalne/športne aktivnosti z merilnikom po-
speška dodatno izključiti 13 otrok. Tako lahko upravičeno predvidevamo, da
so bili v KS gibalno aktivnejši in manj sedentarni otroci kot v ES, kar je razvi-
dno iz njihovih navad med koncem tedna, ko ni bilo intervencije. To dejstvo
še dodatno podkrepi učinkovitost izvajane intervencije, saj med tednom ni
le izenačila skupin, temveč je naredila ES gibalno aktivnejši in manj seden-
tarno. Sklepamo lahko, da otroci ES v tako kratkem obdobju izvajanja inter-
vencijskega programa še niso mogli spremeniti odnosa in prepričanj, ki jih
intervencija spodbuja, in sicer da so otroci lahko gibalno/športno aktivni v
času šolskega pouka kot tudi izven njega. Gibalni intervencijski programi, ki
so vključeni v učne predmete, se lahko odražajo z višjo količino in intenzivno-
stjo gibalne/športne aktivnosti le v času šolskega pouka. Žal pa ne moremo
trditi, da bodo otroci gibalne spodbude, ki so jih bili deležni v času šolskega
pouka, prenesli v čas po končanem pouku. Prav zato je smiselno, da v prihod-
nje izvedemo dalj trajajočo gibalno intervencijsko študijo, katere namen je
vključevanje srednje- do visokointenzivnih krajših časovnih odsekov v učne
ure. V intervencijskih programih je potrebno ciljati na podaljšanje časa sre-
dnje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti, saj je čas sodelovanja
otrok in mladostnikov v srednji in visoki intenzivnosti pozitivno povezan s
primerno trdnostjo kosti (Janz idr. 2014), srčno-žilno pripravljenostjo (Janz,
Dawson in Mahoney 2000), krvnim tlakom (V. Carson idr. 2014), z maščo-
bami v krvi (Raitakari idr. 1997) in inzulinsko občutljivostjo (Henderson, Be-
nedetti in Gray-Donald 2014). Srednja in visoka intenzivnost gibalne/športne
aktivnosti je prav tako pomembna pri preprečevanju in zdravljenju debelosti
otrok in mladostnikov (Janssen idr. 2019).
Za poglobljeno razumevanje učinkovanja gibalnega intervencijskega pro-
grama med učnimi urami, ki niso gibalne narave, na gibalno/športno aktiv-
nost v času šolskega pouka moramo preučiti učinek intervencijskega pro-
123
visoke intenzivnosti ES med tednom lahko pripisujemo gibalnemu interven-
cijskemu programu, ki so ga bili deležni v času šolskega pouka. Podobne
ugotovitve in razloge navajajo v predhodni intervencijski študiji, ki poroča,
da imajo otroci ES med tednom in med koncem tedna daljši čas srednje in
visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti kot otroci KS (Donnelly idr.
2009). Povsem nasprotujoče rezultate smo dobili za otroke naše raziskave,
in sicer so bili ob koncu tedna otroci KS srednje in visoke intenzivnosti de-
ležni dlje časa kot otroci ES (p = 0,012; ES = 0,55). Velikost učinka na srednjo
in visoko intenzivnost gibalne/športne aktivnosti ob koncu tedna je srednja.
Razloge gre verjetno iskati v neuravnoteženosti skupin, ki se je lahko poja-
vila zaradi randomizacije na nivoju šol, ne otrok. Iz analize smo morali zaradi
neveljavnih rezultatov merjenja gibalne/športne aktivnosti z merilnikom po-
speška dodatno izključiti 13 otrok. Tako lahko upravičeno predvidevamo, da
so bili v KS gibalno aktivnejši in manj sedentarni otroci kot v ES, kar je razvi-
dno iz njihovih navad med koncem tedna, ko ni bilo intervencije. To dejstvo
še dodatno podkrepi učinkovitost izvajane intervencije, saj med tednom ni
le izenačila skupin, temveč je naredila ES gibalno aktivnejši in manj seden-
tarno. Sklepamo lahko, da otroci ES v tako kratkem obdobju izvajanja inter-
vencijskega programa še niso mogli spremeniti odnosa in prepričanj, ki jih
intervencija spodbuja, in sicer da so otroci lahko gibalno/športno aktivni v
času šolskega pouka kot tudi izven njega. Gibalni intervencijski programi, ki
so vključeni v učne predmete, se lahko odražajo z višjo količino in intenzivno-
stjo gibalne/športne aktivnosti le v času šolskega pouka. Žal pa ne moremo
trditi, da bodo otroci gibalne spodbude, ki so jih bili deležni v času šolskega
pouka, prenesli v čas po končanem pouku. Prav zato je smiselno, da v prihod-
nje izvedemo dalj trajajočo gibalno intervencijsko študijo, katere namen je
vključevanje srednje- do visokointenzivnih krajših časovnih odsekov v učne
ure. V intervencijskih programih je potrebno ciljati na podaljšanje časa sre-
dnje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti, saj je čas sodelovanja
otrok in mladostnikov v srednji in visoki intenzivnosti pozitivno povezan s
primerno trdnostjo kosti (Janz idr. 2014), srčno-žilno pripravljenostjo (Janz,
Dawson in Mahoney 2000), krvnim tlakom (V. Carson idr. 2014), z maščo-
bami v krvi (Raitakari idr. 1997) in inzulinsko občutljivostjo (Henderson, Be-
nedetti in Gray-Donald 2014). Srednja in visoka intenzivnost gibalne/športne
aktivnosti je prav tako pomembna pri preprečevanju in zdravljenju debelosti
otrok in mladostnikov (Janssen idr. 2019).
Za poglobljeno razumevanje učinkovanja gibalnega intervencijskega pro-
grama med učnimi urami, ki niso gibalne narave, na gibalno/športno aktiv-
nost v času šolskega pouka moramo preučiti učinek intervencijskega pro-
123
