Page 126 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 126
reja Ajdovec in Tadeja Volmut
grama zgolj na gibalno/športno aktivnost otrok v dopoldanskem času vseh
treh dni skupaj in za vsak posamezni dan. Ugotovili smo, da je ES v povpre-
čju vseh treh dni v času šolskega pouka deležna kar 18 več časa srednje
in visoke intenzivnosti kot KS (p = 0,001; ES = 0,88). Ko primerjamo čas sre-
dnje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti med ES in KS za vsak
dan posebej, ugotovimo, da so bili otroci ES dlje časa deležni omenjene in-
tenzivnosti v sredo (p < 0,001; ES = 2,9) in petek (p < 0,001; ES = 4,9), ne pa
v četrtek, kot otroci KS. V sredo je 26 otrok (72,2 ), v petek pa kar 31 otrok
ES doseglo dnevna priporočila v času šolskega pouka. Pri KS pa je število
otrok bistveno nižje, saj so priporočila dosegli le trije (10,7 ) otroci. Opazimo
lahko, da je velikost učinka tako v sredo kot v petek velika, prav zato ga ne
smemo obravnavati kot zanemarljivega ali nepomembnega. V četrtek razlik
med skupinama ni bilo, priporočila gibalne/športne aktivnosti je doseglo 18
(50 ) otrok ES in 17 (61 ) otrok KS. Razlog je v tem, da so imeli otroci prvega
vzgojno-izobraževalnega obdobja tisti dan na šoli plesne dejavnosti in šolski
pouk le prvi dve uri. Prav zato lahko trdimo, da je gibalni intervencijski pro-
gram med učnimi urami, ki niso gibalne narave, učinkovit, da je otrokom KS v
dopoldanskem času primanjkovala gibalna/športna aktivnost in so jo morali
izkoristiti v popoldanskem času in ob koncu tedna.
Eden glavnih ciljev gibalnih intervencijskih programov v času šolskega po-
uka je tudi zmanjšati gibalno neaktivnost otrok. Svetovna zdravstvena or-
ganizacija (2017) je leta 2016 gibalno neaktivnost uvrstila med štiri poglavi-
tne razloge za globalno smrtnost, saj zaradi njenih posledic umre 3,2 mili-
jona ljudi po svetu. Številne študije (Ayala-Guzmán, Ramos-Ibáñez in Ortiz-
Hernández 2017; Volmut 2014) poročajo, da otroci večji del dneva preživijo
sede. To je eden od motivov za našo analizo gibalne neaktivnosti, tj. da pre-
verimo, ali lahko gibanje, vključeno v učne ure, pomaga pri zmanjšanju ce-
lokupne dnevne gibalne neaktivnosti otrok. Ugotovili smo, da med ES in KS
ni razlik v povprečju časa gibalne neaktivnosti vseh petih dni (p = 0,054) in
med dnevi šolskega pouka (p = 0,444). Kljub temu pa moramo izpostaviti,
da so imeli otroci ES povprečno vseh pet dni merjenja višjo dnevno gibalno
neaktivnost (311,5 – 42,9 minut) kot otroci KS (292,7 – 47,9 minut). Če pogle-
damo čas gibalne neaktivnosti ES (297,3 – 45,0 minut) med tednom, ko so
imeli učenci v učne ure načrtno vključeno gibanje, vidimo, da je ta za malen-
kost krajši od časa KS (298,9 – 46,9 minut), ki gibanja ni bila deležna. Razloge
za tak rezultat lahko iščemo v tem, da ni bilo randomizirano na osnovi otrok,
ampak le na osnovi oddelkov, ter da so bili otroci ES v popoldanskem času,
po končanem pouku, deležni predvsem gibalne neaktivnosti. Primerjava gi-
balne neaktivnosti otrok KS in ES med tednom v dopoldanskem času kaže,
124
grama zgolj na gibalno/športno aktivnost otrok v dopoldanskem času vseh
treh dni skupaj in za vsak posamezni dan. Ugotovili smo, da je ES v povpre-
čju vseh treh dni v času šolskega pouka deležna kar 18 več časa srednje
in visoke intenzivnosti kot KS (p = 0,001; ES = 0,88). Ko primerjamo čas sre-
dnje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti med ES in KS za vsak
dan posebej, ugotovimo, da so bili otroci ES dlje časa deležni omenjene in-
tenzivnosti v sredo (p < 0,001; ES = 2,9) in petek (p < 0,001; ES = 4,9), ne pa
v četrtek, kot otroci KS. V sredo je 26 otrok (72,2 ), v petek pa kar 31 otrok
ES doseglo dnevna priporočila v času šolskega pouka. Pri KS pa je število
otrok bistveno nižje, saj so priporočila dosegli le trije (10,7 ) otroci. Opazimo
lahko, da je velikost učinka tako v sredo kot v petek velika, prav zato ga ne
smemo obravnavati kot zanemarljivega ali nepomembnega. V četrtek razlik
med skupinama ni bilo, priporočila gibalne/športne aktivnosti je doseglo 18
(50 ) otrok ES in 17 (61 ) otrok KS. Razlog je v tem, da so imeli otroci prvega
vzgojno-izobraževalnega obdobja tisti dan na šoli plesne dejavnosti in šolski
pouk le prvi dve uri. Prav zato lahko trdimo, da je gibalni intervencijski pro-
gram med učnimi urami, ki niso gibalne narave, učinkovit, da je otrokom KS v
dopoldanskem času primanjkovala gibalna/športna aktivnost in so jo morali
izkoristiti v popoldanskem času in ob koncu tedna.
Eden glavnih ciljev gibalnih intervencijskih programov v času šolskega po-
uka je tudi zmanjšati gibalno neaktivnost otrok. Svetovna zdravstvena or-
ganizacija (2017) je leta 2016 gibalno neaktivnost uvrstila med štiri poglavi-
tne razloge za globalno smrtnost, saj zaradi njenih posledic umre 3,2 mili-
jona ljudi po svetu. Številne študije (Ayala-Guzmán, Ramos-Ibáñez in Ortiz-
Hernández 2017; Volmut 2014) poročajo, da otroci večji del dneva preživijo
sede. To je eden od motivov za našo analizo gibalne neaktivnosti, tj. da pre-
verimo, ali lahko gibanje, vključeno v učne ure, pomaga pri zmanjšanju ce-
lokupne dnevne gibalne neaktivnosti otrok. Ugotovili smo, da med ES in KS
ni razlik v povprečju časa gibalne neaktivnosti vseh petih dni (p = 0,054) in
med dnevi šolskega pouka (p = 0,444). Kljub temu pa moramo izpostaviti,
da so imeli otroci ES povprečno vseh pet dni merjenja višjo dnevno gibalno
neaktivnost (311,5 – 42,9 minut) kot otroci KS (292,7 – 47,9 minut). Če pogle-
damo čas gibalne neaktivnosti ES (297,3 – 45,0 minut) med tednom, ko so
imeli učenci v učne ure načrtno vključeno gibanje, vidimo, da je ta za malen-
kost krajši od časa KS (298,9 – 46,9 minut), ki gibanja ni bila deležna. Razloge
za tak rezultat lahko iščemo v tem, da ni bilo randomizirano na osnovi otrok,
ampak le na osnovi oddelkov, ter da so bili otroci ES v popoldanskem času,
po končanem pouku, deležni predvsem gibalne neaktivnosti. Primerjava gi-
balne neaktivnosti otrok KS in ES med tednom v dopoldanskem času kaže,
124
