Page 127 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 127
Učinek poučevanja z gibanjem na povečanje dnevne gibalne/športne aktivnosti
da so imeli otroci ES so v dopoldanskem času vseh treh delovnih dni za kar
17 nižji čas gibalne neaktivnosti (<0,001; VE = 0,9) kot otroci KS. Ugotovili
smo tudi, da so bili otroci ES krajši čas gibalno neaktivni kot otroci KS v sredo
(<0,001; VE = 1,2) in petek (<0,001; VE = 1,9) dopoldan ter da v četrtek med
skupinama ni razlik. Menimo, da bi bila razlika v času gibalne neaktivnosti
med skupinama večja, če KS ne bi bila deležna četrtkovih plesnih dejavnosti,
ampak zgolj običajnega šolskega pouka.
Najbolj nas je presenetil podatek o času gibalne neaktivnosti ob koncu te-
dna, saj nam kaže, da so imeli otroci ES daljši čas gibalne neaktivnosti kot
otroci KS (p < 0,001; VE = 0,89) med časom gibalne neaktivnosti, saj je prav
ob koncu tedna ta razlika najvišja. Opazimo lahko tudi, da so bili v povpre-
čju vsi otroci bolj gibalno neaktivni ob koncu tedna kot med tednom, kar
sovpada z rezultati nekaterih raziskav (Bringolf-Isler idr. 2009; Godard idr.
2012). Na koncu lahko potrdimo, da je učinek intervencijskega programa na
gibalno/športno aktivnost otrok toliko večji glede na to, da je ES med koncem
tedna manj gibalno/športno aktivna.
Učitelji so ključnega pomena za učinkovitost šolskih intervencijskih pro-
gramov (Donnelly in Lambourne 2011). V naši raziskavi je bila razrednim učite-
ljicam ES dana avtonomnost pri vključevanju gibalnih aktivnosti v učne pred-
mete, medtem ko imajo pri nekaterih intervencijskih študijah učitelji že vna-
prej določeno načrtovanje in zagotovljena učna gradiva. Prav avtonomnost
omogoča večjo stopnjo angažiranosti in kritične presoje o njihovem opra-
vljenem delu, kar lahko prispeva k izboljšanju in trajnosti izvedbe interven-
cijskega programa. Pri vključevanju gibalne aktivnosti v učne ure mora biti
učitelj zelo pozoren na intenzivnost in čas gibalne aktivnosti ter stopnjo uč-
nega procesa pri posamezni učni uri, saj se lahko ob neprimernih vključenih
gibalnih vložkih otroci preveč in prehitro razživijo, kar oteži doseganje zasta-
vljenih ciljev.
Razredne učiteljice so v polstrukturiranem intervjuju potrdile, da so učne
cilje, ki so bili pri naši raziskavi navezani na učne ure, dosegli vsi otroci ES in
KS. Učiteljici ES sta povedali, da ne moreta trditi, da so otroci ES usvojili cilje
hitreje kot otroci KS, a sta mnenja, da so si otroci ES snov učinkoviteje za-
pomnili, saj je bila motivacija pri tovrstnem učenju skozi gibalno aktivnost
višja. Učiteljici KS sta povedali, da so otroci učne cilje dosegli, saj menita,
da če je motivacija skozi celo uro dobra in če so dejavnosti ustrezno pripra-
vljene, pritegnejo učenčevo pozornost. Kljub temu pa bi radi izpostavili, da
je vključevanje gibalnih vložkov priporočljivo, saj predhodno objavljene štu-
dije poročajo, da so gibalno aktivni otroci v času šolskega pouka sposobni
ohranjati dobro koncentracijo (Ma, Le Mare in Gurd 2015; Howie, Schatz in
125
da so imeli otroci ES so v dopoldanskem času vseh treh delovnih dni za kar
17 nižji čas gibalne neaktivnosti (<0,001; VE = 0,9) kot otroci KS. Ugotovili
smo tudi, da so bili otroci ES krajši čas gibalno neaktivni kot otroci KS v sredo
(<0,001; VE = 1,2) in petek (<0,001; VE = 1,9) dopoldan ter da v četrtek med
skupinama ni razlik. Menimo, da bi bila razlika v času gibalne neaktivnosti
med skupinama večja, če KS ne bi bila deležna četrtkovih plesnih dejavnosti,
ampak zgolj običajnega šolskega pouka.
Najbolj nas je presenetil podatek o času gibalne neaktivnosti ob koncu te-
dna, saj nam kaže, da so imeli otroci ES daljši čas gibalne neaktivnosti kot
otroci KS (p < 0,001; VE = 0,89) med časom gibalne neaktivnosti, saj je prav
ob koncu tedna ta razlika najvišja. Opazimo lahko tudi, da so bili v povpre-
čju vsi otroci bolj gibalno neaktivni ob koncu tedna kot med tednom, kar
sovpada z rezultati nekaterih raziskav (Bringolf-Isler idr. 2009; Godard idr.
2012). Na koncu lahko potrdimo, da je učinek intervencijskega programa na
gibalno/športno aktivnost otrok toliko večji glede na to, da je ES med koncem
tedna manj gibalno/športno aktivna.
Učitelji so ključnega pomena za učinkovitost šolskih intervencijskih pro-
gramov (Donnelly in Lambourne 2011). V naši raziskavi je bila razrednim učite-
ljicam ES dana avtonomnost pri vključevanju gibalnih aktivnosti v učne pred-
mete, medtem ko imajo pri nekaterih intervencijskih študijah učitelji že vna-
prej določeno načrtovanje in zagotovljena učna gradiva. Prav avtonomnost
omogoča večjo stopnjo angažiranosti in kritične presoje o njihovem opra-
vljenem delu, kar lahko prispeva k izboljšanju in trajnosti izvedbe interven-
cijskega programa. Pri vključevanju gibalne aktivnosti v učne ure mora biti
učitelj zelo pozoren na intenzivnost in čas gibalne aktivnosti ter stopnjo uč-
nega procesa pri posamezni učni uri, saj se lahko ob neprimernih vključenih
gibalnih vložkih otroci preveč in prehitro razživijo, kar oteži doseganje zasta-
vljenih ciljev.
Razredne učiteljice so v polstrukturiranem intervjuju potrdile, da so učne
cilje, ki so bili pri naši raziskavi navezani na učne ure, dosegli vsi otroci ES in
KS. Učiteljici ES sta povedali, da ne moreta trditi, da so otroci ES usvojili cilje
hitreje kot otroci KS, a sta mnenja, da so si otroci ES snov učinkoviteje za-
pomnili, saj je bila motivacija pri tovrstnem učenju skozi gibalno aktivnost
višja. Učiteljici KS sta povedali, da so otroci učne cilje dosegli, saj menita,
da če je motivacija skozi celo uro dobra in če so dejavnosti ustrezno pripra-
vljene, pritegnejo učenčevo pozornost. Kljub temu pa bi radi izpostavili, da
je vključevanje gibalnih vložkov priporočljivo, saj predhodno objavljene štu-
dije poročajo, da so gibalno aktivni otroci v času šolskega pouka sposobni
ohranjati dobro koncentracijo (Ma, Le Mare in Gurd 2015; Howie, Schatz in
125
