Page 145 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 145
Medpredmetno povezovanje glasbenih in likovnih vsebin v zamejskem šolstvu
pojmov s posameznega področja je možno sicer pridobiti tudi s prebiranjem
strokovne in znanstvene literature.
Učiteljice so mnenja, da bi svoje znanje lahko izpopolnile tudi z vključe-
vanjem v učni proces različnih strokovnjakov oziroma umetnikov s posame-
znega umetniškega področja, ki delujejo izven izobraževalnega zavoda, če-
prav izpeljava slednjega zahteva dodatno delo in napor, zato se tega v pra-
ksi ne poslužujejo. Zanimiv primer povezovanja strokovnjakov z glasbenega
in likovnega področja predstavlja M. Buja (2015), in sicer primer uporabe li-
kovnega dela znanega slikarja Jacksona Pollocka za izhodišče komponiranja
skladbe, kar je naredila ameriška skladateljica Jennifer Higdon.
Sklepne ugotovitve
Z opravljeno raziskavo smo raziskali, katere strategije medpredmetnega po-
vezovanja glasbenih in likovnih vsebin so zamejski učitelji do sedaj upora-
bljali. Ugotovili smo, da medpredmetno povezovanje uporabljajo zelo redko,
saj imajo s tega področja premalo znanja in izkušenj. Pri pregledu italijan-
skega uradnega dokumenta smo že ugotovili, da so napotki in priporočila
za načrtovanje in izvajanje medpredmetnih povezav presplošni, česar se za-
vedajo tudi vse vprašane učiteljice v naši raziskavi. Do podobnih ugotovitev
sta prišli tudi B. Baloh in M. Mezgec (2017). Kljub temu, da imata učna načrta
za glasbeno in likovno umetnost, ki ga uporabljajo slovenski učitelji, natanč-
nejša priporočila, v učnem načrtu za glasbeno umetnost tudi jasna in kon-
kretne primere, je problematika glede načrtovanja in izvajanja medpredme-
tnega povezovanja zelo podobna (Birsa 2016; 2017).
Glede na odgovore učiteljic smo ugotovili, da je skrbno načrtovanih med-
predmetnih povezav malo. Velikokrat izhajajo iz interesov učencev, kar kaže
na nepoznavanje smiselnih izhodišč ter ustreznih vsebin za oblikovanje učin-
kovitih povezav. Pri ostalih poskusih medpredmetnega povezovanja gre
predvsem za nepojmovna povezovanja, kar kaže na nepoznavanje poseb-
nosti medpredmetnega povezovanja, saj se na ta način snov ne obravnava
celostno, kar smo že omenili in ugotovitve v razpravi podprli s podobnimi
raziskavami.
Učiteljski poklic danes ne predstavlja zgolj poučevanja, ampak slednje s
seboj prinese še veliko dela, ki ga opravi učitelj doma oziroma po pouku.
Večkrat je bila omenjena časovna stiska. S poznavanjem posebnosti obrav-
navane strategije poučevanja in z razumevanjem dejstva, da bi bile lahko z
načrtovanjem učnega procesa z medpredmetnimi povezavami racionalnejše
pri načrtovanju in izvedbi povezav, bi učiteljice mnenje verjetno spremenile.
Vprašane se zavedajo pomena dodatnega strokovnega izobraževanja in
143
pojmov s posameznega področja je možno sicer pridobiti tudi s prebiranjem
strokovne in znanstvene literature.
Učiteljice so mnenja, da bi svoje znanje lahko izpopolnile tudi z vključe-
vanjem v učni proces različnih strokovnjakov oziroma umetnikov s posame-
znega umetniškega področja, ki delujejo izven izobraževalnega zavoda, če-
prav izpeljava slednjega zahteva dodatno delo in napor, zato se tega v pra-
ksi ne poslužujejo. Zanimiv primer povezovanja strokovnjakov z glasbenega
in likovnega področja predstavlja M. Buja (2015), in sicer primer uporabe li-
kovnega dela znanega slikarja Jacksona Pollocka za izhodišče komponiranja
skladbe, kar je naredila ameriška skladateljica Jennifer Higdon.
Sklepne ugotovitve
Z opravljeno raziskavo smo raziskali, katere strategije medpredmetnega po-
vezovanja glasbenih in likovnih vsebin so zamejski učitelji do sedaj upora-
bljali. Ugotovili smo, da medpredmetno povezovanje uporabljajo zelo redko,
saj imajo s tega področja premalo znanja in izkušenj. Pri pregledu italijan-
skega uradnega dokumenta smo že ugotovili, da so napotki in priporočila
za načrtovanje in izvajanje medpredmetnih povezav presplošni, česar se za-
vedajo tudi vse vprašane učiteljice v naši raziskavi. Do podobnih ugotovitev
sta prišli tudi B. Baloh in M. Mezgec (2017). Kljub temu, da imata učna načrta
za glasbeno in likovno umetnost, ki ga uporabljajo slovenski učitelji, natanč-
nejša priporočila, v učnem načrtu za glasbeno umetnost tudi jasna in kon-
kretne primere, je problematika glede načrtovanja in izvajanja medpredme-
tnega povezovanja zelo podobna (Birsa 2016; 2017).
Glede na odgovore učiteljic smo ugotovili, da je skrbno načrtovanih med-
predmetnih povezav malo. Velikokrat izhajajo iz interesov učencev, kar kaže
na nepoznavanje smiselnih izhodišč ter ustreznih vsebin za oblikovanje učin-
kovitih povezav. Pri ostalih poskusih medpredmetnega povezovanja gre
predvsem za nepojmovna povezovanja, kar kaže na nepoznavanje poseb-
nosti medpredmetnega povezovanja, saj se na ta način snov ne obravnava
celostno, kar smo že omenili in ugotovitve v razpravi podprli s podobnimi
raziskavami.
Učiteljski poklic danes ne predstavlja zgolj poučevanja, ampak slednje s
seboj prinese še veliko dela, ki ga opravi učitelj doma oziroma po pouku.
Večkrat je bila omenjena časovna stiska. S poznavanjem posebnosti obrav-
navane strategije poučevanja in z razumevanjem dejstva, da bi bile lahko z
načrtovanjem učnega procesa z medpredmetnimi povezavami racionalnejše
pri načrtovanju in izvedbi povezav, bi učiteljice mnenje verjetno spremenile.
Vprašane se zavedajo pomena dodatnega strokovnega izobraževanja in
143
