Page 150 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 150
an Kovačič in Anja Špindler
predmetnih povezav glasbene umetnosti poglabljamo učinkovitost učenja
tudi na različnih drugih predmetnih področjih, med katerimi je tudi področje
učenja tujih jezikov. Na drugi strani naj poučevanje tujega jezika poteka s po-
močjo različnih integriranih vsebin zaradi raznolikosti učencev in razvoja več
različnih inteligenc. Z vsebinskim oz. kontekstualnim poučevanjem ustva-
rimo zanimivejšo, bolj motivacijsko in doživeto pridobivanje tujega jezika, saj
je zelo malo učencev takih, ki so sami zelo motivirani za učenje tujega jezika
(Brumen 2003).
Medpredmetno povezovanje tujega jezika in glasbe
Medpredmetno povezovanje tujega jezika in glasbene umetnosti v osnov-
nošolskem kontekstu temelji na podobnostih procesa učenja glasbe in je-
zika, izboru skupnih vsebin, dejavnosti, medpredmetno zastavljenih učnih
ciljih kot tudi uporabi različnih metod glasbenega poučevanja pri poučeva-
nju tujega jezika.
Proces učenja glasbe in proces učenja jezika imata kar nekaj skupnih dej-
stev oz. podobnosti (Patel 2003 v Fonseca-Mora, Toscano-Fuentes in Wermke
2011). Dejavnosti prepoznavanja melodije, razlikovanje med tempom, ritem,
tonaliteta, gibanje telesa, zvok, vid in simboli so v kontekstu pesmi, stav-
kov in pravil skupni procesu učenja glasbe in učenja jezikov (Fonseca-Mora,
Toscano-Fuentes in Wermke 2011). B. Becerra Vera in R. Muñoz Luna (2013)
izpostavita, da je v kontekstu učenja tujega jezika pri poslušanju pesmi po-
trebno posvečati pozornost melodiji, ritmu, barvi in jezikovnim značilnostim,
tako da se razvijata glasbena in jezikovna inteligenca hkrati. Učitelji tujega je-
zika morajo razumeti pomen glasbe in gibanja za razvoj otroka in koristi pri
učenju jezikov (Shin 2017).
V pouk tujega jezika lahko učitelji vključujejo raznorazne pesmi, katerih iz-
bor mora ustrezati starostni skupini učencev, sama izvedba pa mora biti do-
bro načrtovana. M. Jazbec Colja (2012) priporoča, da za učence vnaprej pri-
pravimo dejavnosti pred poslušanjem, med poslušanjem in po poslušanju.
Naloge morajo biti sestavljene tako, da se učenci ne dolgočasijo, da jih ne
utrudijo ali pa da niso prezahtevne.
V osnovnošolski praksi podlago medpredmetnemu povezovanju glasbe
in tujega jezika najdemo v učnih načrtih. Številne splošne in operativne ci-
lje predmeta glasbena umetnost (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011) lahko
hkrati dosegamo tudi pri pouku tujega jezika. Učni načrt za tuji jezik v 2. in
3. razredu (Ministrstvo za šolstvo in šport 2013) vključuje petje, ritem, pesmi
drugih kultur, ritmično izreko, seznanjanje z novimi glasbili, procese in oblike
ustvarjalnosti (poustvarjanje glasbenih vsebin, glasbeno produkcijo, ustvar-
148
predmetnih povezav glasbene umetnosti poglabljamo učinkovitost učenja
tudi na različnih drugih predmetnih področjih, med katerimi je tudi področje
učenja tujih jezikov. Na drugi strani naj poučevanje tujega jezika poteka s po-
močjo različnih integriranih vsebin zaradi raznolikosti učencev in razvoja več
različnih inteligenc. Z vsebinskim oz. kontekstualnim poučevanjem ustva-
rimo zanimivejšo, bolj motivacijsko in doživeto pridobivanje tujega jezika, saj
je zelo malo učencev takih, ki so sami zelo motivirani za učenje tujega jezika
(Brumen 2003).
Medpredmetno povezovanje tujega jezika in glasbe
Medpredmetno povezovanje tujega jezika in glasbene umetnosti v osnov-
nošolskem kontekstu temelji na podobnostih procesa učenja glasbe in je-
zika, izboru skupnih vsebin, dejavnosti, medpredmetno zastavljenih učnih
ciljih kot tudi uporabi različnih metod glasbenega poučevanja pri poučeva-
nju tujega jezika.
Proces učenja glasbe in proces učenja jezika imata kar nekaj skupnih dej-
stev oz. podobnosti (Patel 2003 v Fonseca-Mora, Toscano-Fuentes in Wermke
2011). Dejavnosti prepoznavanja melodije, razlikovanje med tempom, ritem,
tonaliteta, gibanje telesa, zvok, vid in simboli so v kontekstu pesmi, stav-
kov in pravil skupni procesu učenja glasbe in učenja jezikov (Fonseca-Mora,
Toscano-Fuentes in Wermke 2011). B. Becerra Vera in R. Muñoz Luna (2013)
izpostavita, da je v kontekstu učenja tujega jezika pri poslušanju pesmi po-
trebno posvečati pozornost melodiji, ritmu, barvi in jezikovnim značilnostim,
tako da se razvijata glasbena in jezikovna inteligenca hkrati. Učitelji tujega je-
zika morajo razumeti pomen glasbe in gibanja za razvoj otroka in koristi pri
učenju jezikov (Shin 2017).
V pouk tujega jezika lahko učitelji vključujejo raznorazne pesmi, katerih iz-
bor mora ustrezati starostni skupini učencev, sama izvedba pa mora biti do-
bro načrtovana. M. Jazbec Colja (2012) priporoča, da za učence vnaprej pri-
pravimo dejavnosti pred poslušanjem, med poslušanjem in po poslušanju.
Naloge morajo biti sestavljene tako, da se učenci ne dolgočasijo, da jih ne
utrudijo ali pa da niso prezahtevne.
V osnovnošolski praksi podlago medpredmetnemu povezovanju glasbe
in tujega jezika najdemo v učnih načrtih. Številne splošne in operativne ci-
lje predmeta glasbena umetnost (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011) lahko
hkrati dosegamo tudi pri pouku tujega jezika. Učni načrt za tuji jezik v 2. in
3. razredu (Ministrstvo za šolstvo in šport 2013) vključuje petje, ritem, pesmi
drugih kultur, ritmično izreko, seznanjanje z novimi glasbili, procese in oblike
ustvarjalnosti (poustvarjanje glasbenih vsebin, glasbeno produkcijo, ustvar-
148
