Page 151 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 151
Vključevanje glasbenih metod poučevanja in učenja v pouk tujega jezika
jalno izražanje glasbenih doživetij in predstav) pa tudi glasbene didaktične
igre, igre odmeva in glasbene uganke, ki jih tudi z vidika glasbenopedago-
ške stroke vidimo kot »oblike glasbenih dejavnosti, ki omogočajo spoznava-
nje glasbenih prvin, spodbujajo razvoj temeljnega ritmičnega, melodičnega
in harmonskega posluha, razvijajo izvajalske spretnosti, širijo in poglabljajo
glasbeni spomin ter spodbujajo uporabo glasbenega izrazja« (Ministrstvo za
šolstvo in šport 2011, 21).
Združevanje učnih ciljev dveh predmetnih področij prinaša povezave zna-
nja. Za uspešno medpredmetno povezovanje je eden izmed pogojev skrbno
načrtovanje glasbenih vsebin, ki so lahko cilj ali sredstvo doseganja oz. ure-
sničevanja ciljev pri učenju tujega jezika. Z vidika načrtovanja glasbenih vse-
bin je treba upoštevati, kot navaja B. Sicherl-Kafol (2001), da glasbene vse-
bine načrtujemo glede na cilje pouka glasbene umetnosti, ki določajo na-
men vzgojno-izobraževalnega procesa. Glasbene vsebine vključujejo zvočne
vsebine, pesemsko gradivo, melodične/ritmične vsebine, ki so podlaga za
inštrumentalno igro, ustvarjanje, poslušanje in posebne oblike poučevanja,
kot so npr. glasbene didaktične igre. Pri izbiri glasbenih vsebin je posebej
pomembna raven glasbenega in splošnega razvoja otrok, pomembna pa so
tudi merila umetniške vrednosti gradiva. V izbor glasbenih vsebin enakovre-
dno vključujemo ljudsko in umetno glasbo domačih in tujih avtorjev. S hete-
rogeno ponudbo glasbenih vsebin želimo razvijati otrokovo odprtost za raz-
lične načine glasbenega ustvarjanja in širiti ter poglabljati otrokove zaznavo,
doživljanje in izražanje.
Pomemben vidik uspešnega medpredmetnega povezovanja tujega je-
zika in glasbe vidimo tudi v uporabi različnih metod glasbenega poučeva-
nja in učenja, izbor katerih je predmet preučevanja pričujoče študije in jih
glede na posamezna področja glasbenega razvoja delimo na metode izva-
janja (ritmična izreka, petje, igranje na glasbila, gibalno izražanje ob glasbi,
delo z glasbenim zapisom), metode poslušanja (doživljajsko poslušanje in
doživljajsko-analitično poslušanje) in metode ustvarjanja (estetsko oblikova-
nje glasbenih vsebin, ustvarjanje glasbenih vsebin, gibalno/likovno/besedno
ustvarjanje ob glasbi) (Sicherl-Kafol 2001; 2015). Taka delitev metod je nepo-
sredno povezana s tremi skupinami oz. področji glasbenih dejavnosti, ki jih v
vsej njihovi kompleksnosti in raznovrstnosti podrobno obravnava B. Borota
(2015).
Prednosti medpredmetnega povezovanja tujega jezika in glasbe
Številne raziskave dokazujejo prednosti medpredmetnega povezovanja tu-
jega jezika in glasbe na najrazličnejših področjih. Glasba izboljšuje jezikovno
149
jalno izražanje glasbenih doživetij in predstav) pa tudi glasbene didaktične
igre, igre odmeva in glasbene uganke, ki jih tudi z vidika glasbenopedago-
ške stroke vidimo kot »oblike glasbenih dejavnosti, ki omogočajo spoznava-
nje glasbenih prvin, spodbujajo razvoj temeljnega ritmičnega, melodičnega
in harmonskega posluha, razvijajo izvajalske spretnosti, širijo in poglabljajo
glasbeni spomin ter spodbujajo uporabo glasbenega izrazja« (Ministrstvo za
šolstvo in šport 2011, 21).
Združevanje učnih ciljev dveh predmetnih področij prinaša povezave zna-
nja. Za uspešno medpredmetno povezovanje je eden izmed pogojev skrbno
načrtovanje glasbenih vsebin, ki so lahko cilj ali sredstvo doseganja oz. ure-
sničevanja ciljev pri učenju tujega jezika. Z vidika načrtovanja glasbenih vse-
bin je treba upoštevati, kot navaja B. Sicherl-Kafol (2001), da glasbene vse-
bine načrtujemo glede na cilje pouka glasbene umetnosti, ki določajo na-
men vzgojno-izobraževalnega procesa. Glasbene vsebine vključujejo zvočne
vsebine, pesemsko gradivo, melodične/ritmične vsebine, ki so podlaga za
inštrumentalno igro, ustvarjanje, poslušanje in posebne oblike poučevanja,
kot so npr. glasbene didaktične igre. Pri izbiri glasbenih vsebin je posebej
pomembna raven glasbenega in splošnega razvoja otrok, pomembna pa so
tudi merila umetniške vrednosti gradiva. V izbor glasbenih vsebin enakovre-
dno vključujemo ljudsko in umetno glasbo domačih in tujih avtorjev. S hete-
rogeno ponudbo glasbenih vsebin želimo razvijati otrokovo odprtost za raz-
lične načine glasbenega ustvarjanja in širiti ter poglabljati otrokove zaznavo,
doživljanje in izražanje.
Pomemben vidik uspešnega medpredmetnega povezovanja tujega je-
zika in glasbe vidimo tudi v uporabi različnih metod glasbenega poučeva-
nja in učenja, izbor katerih je predmet preučevanja pričujoče študije in jih
glede na posamezna področja glasbenega razvoja delimo na metode izva-
janja (ritmična izreka, petje, igranje na glasbila, gibalno izražanje ob glasbi,
delo z glasbenim zapisom), metode poslušanja (doživljajsko poslušanje in
doživljajsko-analitično poslušanje) in metode ustvarjanja (estetsko oblikova-
nje glasbenih vsebin, ustvarjanje glasbenih vsebin, gibalno/likovno/besedno
ustvarjanje ob glasbi) (Sicherl-Kafol 2001; 2015). Taka delitev metod je nepo-
sredno povezana s tremi skupinami oz. področji glasbenih dejavnosti, ki jih v
vsej njihovi kompleksnosti in raznovrstnosti podrobno obravnava B. Borota
(2015).
Prednosti medpredmetnega povezovanja tujega jezika in glasbe
Številne raziskave dokazujejo prednosti medpredmetnega povezovanja tu-
jega jezika in glasbe na najrazličnejših področjih. Glasba izboljšuje jezikovno
149
