Page 152 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 152
an Kovačič in Anja Špindler
prakso in pozitivno vpliva na pridobivanje besedišča in pomnjenje (Kuśni-
erek 2016). Uporaba pesmi pri učenju tujega jezika izboljša govorne zmož-
nosti učencev v tujem jeziku (Becerra Vera in Muñoz Luna 2013). Pri glasbe-
nih dosežkih in pri znanju tujega jezika učenci glasbeniki presegajo učence,
ki niso glasbeniki (Yang idr. 2013). Tujejezikovne pesmi so učinkovito peda-
goško sredstvo za poučevanje in učenje besedišča pri tujem jeziku v niž-
jih razredih OŠ (Çevikbaş, Yumurtaci in Mede 2018). Poučevanje tujih jezi-
kov z vključevanjem glasbe je kombinacija jezikovnega izobraževanja in za-
bave (Okan 2003 v Kuśnierek 2016). Glasba deluje kot ključ do domišljije tudi
pri številnih učencih, ki mislijo, da nimajo nobene domišljije (Szpotowicz in
Szulc-Kurpaska 2009 v Kuśnierek 2016). Pesmi niso privlačne le za učence, am-
pak pritegnejo tudi učitelje (Griffee 1992 v Kuśnierek 2016). Če učenci motijo
pouk, jih učitelj lahko umiri z glasbo (Kuśnierek 2016). Skupno ustvarjanje
glasbe ponuja priložnosti za komuniciranje učencev, daje občutek poveza-
nosti učencev ter izboljšuje odnose z vrstniki (Pound in Harrison 2003). Sku-
pno ustvarjanje glasbe učenem daje razlog, da poslušajo sošolce in načrtu-
jejo svoja dejanja v odnosu do drugih (Pound in Harrison 2003). Pomembna
funkcija glasbe je tudi podpora spominu (Pound in Harrison 2003), kar kažejo
nekatere raziskave (Kuśnierek 2016; Legg 2009). Melodije, ritmi, časovni potek
in merjenje stavkov v pesmih so elementi, ki lahko učencem pomagajo, da si
zapomnijo besedišče in slovnične strukture (Fonseca-Mora, Toscano-Fuentes
in Wermke 2011). Med ritmom in govorom obstaja globok odnos, občutljivost
za ritem je temeljni korak k učenju jezikov. Kadar so v pouk vključene pesmi in
glasba, so učenci izpostavljeni ritmom jezika (Griffee 1992 v Kuśnierek 2016).
Baoan (2008) poudarja tudi, da pesmi vsebujejo bogato jezikovno znanje. Li-
teratura pa poudarja tudi pomen motivacije pri učenju tujega jezika (Čok idr.
1999; Brumen 2004; Baoan 2008) in kaže na pozitivne učinke glasbe na moti-
vacijo učencev (Aguirre, Bustinza in Garvich 2016; Maynard 2012; Baoan 2008;
Aljaž 2018).
Metoda
Namen
Namen študije je bil preučiti pogostost vključevanja glasbenih metod po-
učevanja in učenja v pouk tujega jezika. Preveriti smo želeli obstoj statis-
tično značilnih razlik pri vključevanju glasbenih metod poučevanja in učenja
v pouk tujega jezika med 1. in 2. VIO OŠ. Prav tako nas je zanimal obstoj more-
bitnih statistično značilnih razlik med odgovori učiteljev razrednega pouka z
opravljenim izobraževanjem iz poučevanja tujega jezika v otroštvu in učite-
ljev tujega jezika. Morebitne razlike smo ugotavljali tudi med tistimi učitelji,
ki so obiskovali glasbeno šolo, in tistimi, ki je niso obiskovali.
150
prakso in pozitivno vpliva na pridobivanje besedišča in pomnjenje (Kuśni-
erek 2016). Uporaba pesmi pri učenju tujega jezika izboljša govorne zmož-
nosti učencev v tujem jeziku (Becerra Vera in Muñoz Luna 2013). Pri glasbe-
nih dosežkih in pri znanju tujega jezika učenci glasbeniki presegajo učence,
ki niso glasbeniki (Yang idr. 2013). Tujejezikovne pesmi so učinkovito peda-
goško sredstvo za poučevanje in učenje besedišča pri tujem jeziku v niž-
jih razredih OŠ (Çevikbaş, Yumurtaci in Mede 2018). Poučevanje tujih jezi-
kov z vključevanjem glasbe je kombinacija jezikovnega izobraževanja in za-
bave (Okan 2003 v Kuśnierek 2016). Glasba deluje kot ključ do domišljije tudi
pri številnih učencih, ki mislijo, da nimajo nobene domišljije (Szpotowicz in
Szulc-Kurpaska 2009 v Kuśnierek 2016). Pesmi niso privlačne le za učence, am-
pak pritegnejo tudi učitelje (Griffee 1992 v Kuśnierek 2016). Če učenci motijo
pouk, jih učitelj lahko umiri z glasbo (Kuśnierek 2016). Skupno ustvarjanje
glasbe ponuja priložnosti za komuniciranje učencev, daje občutek poveza-
nosti učencev ter izboljšuje odnose z vrstniki (Pound in Harrison 2003). Sku-
pno ustvarjanje glasbe učenem daje razlog, da poslušajo sošolce in načrtu-
jejo svoja dejanja v odnosu do drugih (Pound in Harrison 2003). Pomembna
funkcija glasbe je tudi podpora spominu (Pound in Harrison 2003), kar kažejo
nekatere raziskave (Kuśnierek 2016; Legg 2009). Melodije, ritmi, časovni potek
in merjenje stavkov v pesmih so elementi, ki lahko učencem pomagajo, da si
zapomnijo besedišče in slovnične strukture (Fonseca-Mora, Toscano-Fuentes
in Wermke 2011). Med ritmom in govorom obstaja globok odnos, občutljivost
za ritem je temeljni korak k učenju jezikov. Kadar so v pouk vključene pesmi in
glasba, so učenci izpostavljeni ritmom jezika (Griffee 1992 v Kuśnierek 2016).
Baoan (2008) poudarja tudi, da pesmi vsebujejo bogato jezikovno znanje. Li-
teratura pa poudarja tudi pomen motivacije pri učenju tujega jezika (Čok idr.
1999; Brumen 2004; Baoan 2008) in kaže na pozitivne učinke glasbe na moti-
vacijo učencev (Aguirre, Bustinza in Garvich 2016; Maynard 2012; Baoan 2008;
Aljaž 2018).
Metoda
Namen
Namen študije je bil preučiti pogostost vključevanja glasbenih metod po-
učevanja in učenja v pouk tujega jezika. Preveriti smo želeli obstoj statis-
tično značilnih razlik pri vključevanju glasbenih metod poučevanja in učenja
v pouk tujega jezika med 1. in 2. VIO OŠ. Prav tako nas je zanimal obstoj more-
bitnih statistično značilnih razlik med odgovori učiteljev razrednega pouka z
opravljenim izobraževanjem iz poučevanja tujega jezika v otroštvu in učite-
ljev tujega jezika. Morebitne razlike smo ugotavljali tudi med tistimi učitelji,
ki so obiskovali glasbeno šolo, in tistimi, ki je niso obiskovali.
150
