Page 156 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 156
an Kovačič in Anja Špindler
všeč. Uporaba različnih interpretacijskih sredstev (tempo, agogika, dinamika,
dikcija, artikulacija, fraziranje) vodi do estetskih izvedb pesmi. Pri tem lahko
glasbene aktivnosti in izkušnje učiteljev (obiskovanje glasbene šole, petje v
pevskem zboru, študij ipd.) predstavljajo primerjalno prednost.
4. trditev: V svoje poučevanje tujega jezika vključujem metodo gibalnega/likov-
nega/besednega ustvarjanja ob glasbi. Učitelji to metodo uporabljajo zelo ra-
znoliko. Veliko učiteljev metodo uporablja pogosto oz. zelo pogosto (52 ),
malo jih jo uporablja redko oz. zelo redko (30 ), le nekateri jo uporabljajo
srednje pogosto (19 ). Likovno, gibalno in besedno ustvarjanje so oblike
komunikacije, ki ponujajo številne možnosti medpredmetnega povezovanja
glasbe in tujega jezika. Z glasbo plesnega značaja in gibanjem ob glasbi po-
vezujemo sproščanje, stopnjevanje metrične in ritmične zanesljivosti, vizuali-
ziranje predstave o izraznih prvinah in oblikovnih delih, izvor iz individualnih
nagnjenj, hotenj in zmožnosti (Oblak 2002). Likovna ustvarjalnost ob glasbi,
ki se nanaša na likovno poustvarjanje predstav o glasbeno-izraznih in obli-
kovnih prvinah (tonske višine, trajanja, ritem, melodijo, oblikovne dele, gla-
snost, zvočno razgibanost in zvočne barve) (Oblak 2002), je dobro prenosljiva
in uporabna metoda pri poučevanju tujega jezika. Besedna komunikacija se
v kontekstu ustvarjalnega izražanja lahko pojavlja v obliki doživljajskega in
stvarnega poročanja o glasbenih doživetjih, predstavah, vsebinah, ali pa v
ustvarjalnem iskanju in oblikovanju zlogov, besed in besedil za dane ritmične
ali melodične vsebine (Oblak 2002).
5. trditev: V svoje poučevanje tujega jezika vključujem metodo petja s posnema-
njem (posnemanje delov pesmi do usvojitve). Učitelji to metodo v največjem
številu uporabljajo zelo pogosto oz. pogosto (45 ), v manjšem številu jo
uporabljajo srednje pogosto (35 ), še manj jih jo uporablja redko oz. zelo
redko (20 ). Ker je petje temeljna in pogosta učiteljeva glasbena dejavnost,
smo pričakovali nekoliko boljše rezultate. Vendar pa velja opozoriti, da gre
pri metodi petja s posnemanjem za višjo obliko učenja, pri kateri gre za za-
poredno posnemanje pesemskih fraz in postopno združevanje v celoto in
kjer se poglablja pozorna zaznava ter razvija glasbeni spomin in glasbeno-
oblikovno mišljenje. Pri preprostejših ali delno znanih pesmih se lahko bese-
dila naučimo skupaj z melodijo, pri zahtevnejših pesmih pa ju posredujemo
ločeno (Oblak 2002).
6. trditev: V svoje poučevanje tujega jezika vključujem metodo petja s pripeva-
njem (sočasno petje učitelja in učencev). Iz preglednice 1 lahko razberemo, da
učitelji metodo posnemanja (imitacija) oz. pripevanje, ki je značilna metoda
154
všeč. Uporaba različnih interpretacijskih sredstev (tempo, agogika, dinamika,
dikcija, artikulacija, fraziranje) vodi do estetskih izvedb pesmi. Pri tem lahko
glasbene aktivnosti in izkušnje učiteljev (obiskovanje glasbene šole, petje v
pevskem zboru, študij ipd.) predstavljajo primerjalno prednost.
4. trditev: V svoje poučevanje tujega jezika vključujem metodo gibalnega/likov-
nega/besednega ustvarjanja ob glasbi. Učitelji to metodo uporabljajo zelo ra-
znoliko. Veliko učiteljev metodo uporablja pogosto oz. zelo pogosto (52 ),
malo jih jo uporablja redko oz. zelo redko (30 ), le nekateri jo uporabljajo
srednje pogosto (19 ). Likovno, gibalno in besedno ustvarjanje so oblike
komunikacije, ki ponujajo številne možnosti medpredmetnega povezovanja
glasbe in tujega jezika. Z glasbo plesnega značaja in gibanjem ob glasbi po-
vezujemo sproščanje, stopnjevanje metrične in ritmične zanesljivosti, vizuali-
ziranje predstave o izraznih prvinah in oblikovnih delih, izvor iz individualnih
nagnjenj, hotenj in zmožnosti (Oblak 2002). Likovna ustvarjalnost ob glasbi,
ki se nanaša na likovno poustvarjanje predstav o glasbeno-izraznih in obli-
kovnih prvinah (tonske višine, trajanja, ritem, melodijo, oblikovne dele, gla-
snost, zvočno razgibanost in zvočne barve) (Oblak 2002), je dobro prenosljiva
in uporabna metoda pri poučevanju tujega jezika. Besedna komunikacija se
v kontekstu ustvarjalnega izražanja lahko pojavlja v obliki doživljajskega in
stvarnega poročanja o glasbenih doživetjih, predstavah, vsebinah, ali pa v
ustvarjalnem iskanju in oblikovanju zlogov, besed in besedil za dane ritmične
ali melodične vsebine (Oblak 2002).
5. trditev: V svoje poučevanje tujega jezika vključujem metodo petja s posnema-
njem (posnemanje delov pesmi do usvojitve). Učitelji to metodo v največjem
številu uporabljajo zelo pogosto oz. pogosto (45 ), v manjšem številu jo
uporabljajo srednje pogosto (35 ), še manj jih jo uporablja redko oz. zelo
redko (20 ). Ker je petje temeljna in pogosta učiteljeva glasbena dejavnost,
smo pričakovali nekoliko boljše rezultate. Vendar pa velja opozoriti, da gre
pri metodi petja s posnemanjem za višjo obliko učenja, pri kateri gre za za-
poredno posnemanje pesemskih fraz in postopno združevanje v celoto in
kjer se poglablja pozorna zaznava ter razvija glasbeni spomin in glasbeno-
oblikovno mišljenje. Pri preprostejših ali delno znanih pesmih se lahko bese-
dila naučimo skupaj z melodijo, pri zahtevnejših pesmih pa ju posredujemo
ločeno (Oblak 2002).
6. trditev: V svoje poučevanje tujega jezika vključujem metodo petja s pripeva-
njem (sočasno petje učitelja in učencev). Iz preglednice 1 lahko razberemo, da
učitelji metodo posnemanja (imitacija) oz. pripevanje, ki je značilna metoda
154
