Page 228 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 228
eja Marovič
skim sošolcem in vrstnikom. Pri svojih šolskih obveznostih/zadolžitvah je po-
stal popolnoma samostojen, z veseljem pa je pri učni snovi (ter vseh ostalih
šolskih in obšolskih aktivnostih ter dejavnostih) pomagal tudi ostalim otro-
kom/mladostnikom.
Vključen je bil v vse pogovore, dogajanja, dejavnosti, prostočasne¹⁶ ak-
tivnosti ipd. (npr. različna šolska tekmovanja, Krpanova/Jurčičeva pot, pev-
ski zbor, organizacija Kostanjevega piknika itd.), ki so potekala na ravni šole,
vzgojnega zavoda, vzgojne skupine, prav tako je bil kot del dramske skupine
aktivno vpet v ožje in širše, mikro- ter makrodružbeno okolje.
Vzgojni zavod
Na ravni celotne institucije je bil Anže, po že omenjenem multidisciplinar-
nem timu, aktivno vključen v skoraj vse interesne dejavnosti, prav tako je
z veseljem in zelo uspešno sodeloval na vseh ostalih zavodskih (tudi izven-
zavodskih) dogodkih in prireditvah. Njegovo funkcioniranje v vzgojni sku-
pini je predstavljalo vzor vsem ostalim otrokom/mladostnikom. Skoraj ni bilo
dneva, ko ne bi bil dobro razpoložen in nasmejan, s čimer je posledično po-
zitivno vplival na celotno vzgojno skupino (tudi institucijo), katere del je bil.
Pri skupinskih opravilih in drugih aktivnostih skupine je začel aktivno so-
delovati, domski red in domska pravila je zmeraj upošteval. Delovne naloge v
skupini je opravil zelo vestno in odgovorno. Rade volje se je tudi prostovoljno
javil in postoril kako delo namesto katerega drugega otroka/mladostnika v
skupini. Vsakodnevne zadolžitve¹⁷ je vedno opravil samostojno in brez ugo-
varjanja. Tudi gospodinjska dela mu niso predstavljala težav, prav tako je zelo
rad in dobro pekel. Njegova osebna higiena ter urejenost njegove sobe sta
se povzpeli na več kot primerno raven. Medikamentozna terapija, katere je
bil deležen že pred namestitvijo v VZ, po medinstitucionalnem timu ni bila
več potrebna.
¹⁶ Po teoriji prostega časa gre v VZ za dve različni obliki prostega časa: organiziran oz. strukturi-
ran prosti čas ter popolnoma prost oz. nestrukturiran prosti čas (https://www.gov.si/assets/
ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/SS/Drugi
-programi/400fc6df7a/Priloga_vzgojni_program.pdf ).
¹⁷ Vsakodnevne zadolžitve oz. »železni repertoar« v zavodskih institucijah temeljijo predvsem na
pravilih življenja in dela ter dnevnem in hišnem redu v posameznem VZ. Predstavljajo okvir
pravil življenja in dela v vzgojni ustanovi ter urejajo logično zaporedje pomembnih dogajanj
(npr. vstajanje ob določenem času, jutranjo osebno/hišno higieno, odhajanje v šolo, razdelje-
vanje hrane po ustaljenem redu, učne ure, programirane aktivnosti v prostem času, uro, dolo-
čeno za spanje itd.). To so stalnice, ki skupaj s pravili življenja in dela tvorijo celovitost vzgojno-
izobraževalne organizacije časa in prostora ter omogočajo večjo predvidljivost dogajanja v
vzgojni ustanovi (»Vzgojni program« 2004).
226
skim sošolcem in vrstnikom. Pri svojih šolskih obveznostih/zadolžitvah je po-
stal popolnoma samostojen, z veseljem pa je pri učni snovi (ter vseh ostalih
šolskih in obšolskih aktivnostih ter dejavnostih) pomagal tudi ostalim otro-
kom/mladostnikom.
Vključen je bil v vse pogovore, dogajanja, dejavnosti, prostočasne¹⁶ ak-
tivnosti ipd. (npr. različna šolska tekmovanja, Krpanova/Jurčičeva pot, pev-
ski zbor, organizacija Kostanjevega piknika itd.), ki so potekala na ravni šole,
vzgojnega zavoda, vzgojne skupine, prav tako je bil kot del dramske skupine
aktivno vpet v ožje in širše, mikro- ter makrodružbeno okolje.
Vzgojni zavod
Na ravni celotne institucije je bil Anže, po že omenjenem multidisciplinar-
nem timu, aktivno vključen v skoraj vse interesne dejavnosti, prav tako je
z veseljem in zelo uspešno sodeloval na vseh ostalih zavodskih (tudi izven-
zavodskih) dogodkih in prireditvah. Njegovo funkcioniranje v vzgojni sku-
pini je predstavljalo vzor vsem ostalim otrokom/mladostnikom. Skoraj ni bilo
dneva, ko ne bi bil dobro razpoložen in nasmejan, s čimer je posledično po-
zitivno vplival na celotno vzgojno skupino (tudi institucijo), katere del je bil.
Pri skupinskih opravilih in drugih aktivnostih skupine je začel aktivno so-
delovati, domski red in domska pravila je zmeraj upošteval. Delovne naloge v
skupini je opravil zelo vestno in odgovorno. Rade volje se je tudi prostovoljno
javil in postoril kako delo namesto katerega drugega otroka/mladostnika v
skupini. Vsakodnevne zadolžitve¹⁷ je vedno opravil samostojno in brez ugo-
varjanja. Tudi gospodinjska dela mu niso predstavljala težav, prav tako je zelo
rad in dobro pekel. Njegova osebna higiena ter urejenost njegove sobe sta
se povzpeli na več kot primerno raven. Medikamentozna terapija, katere je
bil deležen že pred namestitvijo v VZ, po medinstitucionalnem timu ni bila
več potrebna.
¹⁶ Po teoriji prostega časa gre v VZ za dve različni obliki prostega časa: organiziran oz. strukturi-
ran prosti čas ter popolnoma prost oz. nestrukturiran prosti čas (https://www.gov.si/assets/
ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/SS/Drugi
-programi/400fc6df7a/Priloga_vzgojni_program.pdf ).
¹⁷ Vsakodnevne zadolžitve oz. »železni repertoar« v zavodskih institucijah temeljijo predvsem na
pravilih življenja in dela ter dnevnem in hišnem redu v posameznem VZ. Predstavljajo okvir
pravil življenja in dela v vzgojni ustanovi ter urejajo logično zaporedje pomembnih dogajanj
(npr. vstajanje ob določenem času, jutranjo osebno/hišno higieno, odhajanje v šolo, razdelje-
vanje hrane po ustaljenem redu, učne ure, programirane aktivnosti v prostem času, uro, dolo-
čeno za spanje itd.). To so stalnice, ki skupaj s pravili življenja in dela tvorijo celovitost vzgojno-
izobraževalne organizacije časa in prostora ter omogočajo večjo predvidljivost dogajanja v
vzgojni ustanovi (»Vzgojni program« 2004).
226
