Page 227 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 227
Medinstitucionalna/multidisciplinarna obravnava mladostnika
nje močnih področij in interesov; izkoriščanje pozitivnih izkušenj za gradnjo
pozitivne samopodobe ipd.
Ker so obdobja bivanja v zavodu ter obiskovanje pouka tudi v izpostavljeni
instituciji po novoletnih počitnicah postajala (kot že rečeno) vse redkejša, je
pristojni CSD – na pobudo dotične institucije – sklical razširjeni multidisci-
plinarni tim, na katerem so sodelovali: strokovni delavci VZ, OŠ, CSD, Anže-
tova osebna zdravnica, klinična psihologinja, Anže ter njegova mama. Na se-
stanku tima se je poskušalo z različnih zornih kotov – izhajajoč iz strokovnih
doktrin posameznih strok ter z vidika medinstitucionalnega povezovanja v
smislu koristi v »najboljše dobro mladostnika« – s pozitivnimi, konkretnimi
nasveti ter sugestijami vplivati predvsem na opolnomočenje fantove mame,
kar bi posledično vplivalo tudi na spremembo vedenja pri Anžetu.
Po sestanku tima se je stanje pri mladostniku vidno izboljšalo, prav tako je
fant vidno napredoval na učnem, socialno-emocionalnem področju ter vseh
drugih področjih osebnostnega funkcioniranja.
Stanje po multidisciplinarnem timu¹⁴
Šola
Kar se tiče šole in šolskega dela, velja izpostaviti, da so se Anžetove ocene po
multidisciplinarnem timu močno zvišale (prevladovale so petice, tu in tam
kaka štirica). Njegovi učitelji so vedeli povedati, da je fant pri ocenah, vestno-
sti in zavzetosti za šolo ter šolsko delo, opravljanju domačih nalog, védenju,
kdaj bo kdo kaj vprašan, ipd., predstavljal vzor ne samo zavodskim mlado-
stnikom, vključenim v 9. r., ki ga je obiskoval, temveč tudi vsem¹⁵ nezavod-
¹⁴ Vloga multidisciplinarnih timov, izvedenih v sodelovanju z VZ, temelji na tesnem povezovanju
različnih, v tim vključenih strokovnjakov, kjer se, izhajajoč iz posameznih doktrin, v mladostni-
kovem primarnem ter sekundarnem okolju poskuša aktivirati: različne oblike pomoči znotraj
njegovega ožjega/širšega socialnega okolja, vključujoč družino, pristojni CSD, šolo, vrstnike;
različne oblike ambulantne obravnave (splošni zdravnik, pedopsihiater ipd.); krepitev posame-
znikovih močnih področij, vključujoč vse vire podpornih dejavnikov idr. (Marovič 2017). Multi-
disciplinarni pristop povezovanja mora poleg podrobne anamneze posameznikovega funkci-
oniranja – ki temelji na izčrpnem opisu njegovega vedènja ter okoliščin, v katerih je le-to pred-
vidoma prisotno – izhajati še iz koeksistence kriterijev, vzrokov ter dejavnikov, ki jih posame-
zne stroke, v okviru svojega delovanja v povezavi z uspešnostjo socialnopedagoške zavodske
obravnave izpostavljajo kot ključne (Marovič 2019).
¹⁵ Zgoraj omenjene OŠ obiskujejo tako zavodski kot nezavodski otroci/mladostniki. Interna OŠ v
sklopu dotičnega VZ predstavlja specifiko v slovenskem prostoru. Je edina tovrstna vzgojno-
izobraževalna ustanova, kjer se pod »eno streho« (v okviru OŠ, ki jo obiskujejo tudi zunanji
učenci oz. učenci šolskega okoliša te občine) šolajo tudi otroci/mladostniki, ki so nameščeni
v VZ. Ti so povečini vključeni v homogene oddelke (z izključno zavodsko populacijo), nekateri
izmed njih se šolajo v heterogenih oddelkih (z nezavodsko populacijo).
225
nje močnih področij in interesov; izkoriščanje pozitivnih izkušenj za gradnjo
pozitivne samopodobe ipd.
Ker so obdobja bivanja v zavodu ter obiskovanje pouka tudi v izpostavljeni
instituciji po novoletnih počitnicah postajala (kot že rečeno) vse redkejša, je
pristojni CSD – na pobudo dotične institucije – sklical razširjeni multidisci-
plinarni tim, na katerem so sodelovali: strokovni delavci VZ, OŠ, CSD, Anže-
tova osebna zdravnica, klinična psihologinja, Anže ter njegova mama. Na se-
stanku tima se je poskušalo z različnih zornih kotov – izhajajoč iz strokovnih
doktrin posameznih strok ter z vidika medinstitucionalnega povezovanja v
smislu koristi v »najboljše dobro mladostnika« – s pozitivnimi, konkretnimi
nasveti ter sugestijami vplivati predvsem na opolnomočenje fantove mame,
kar bi posledično vplivalo tudi na spremembo vedenja pri Anžetu.
Po sestanku tima se je stanje pri mladostniku vidno izboljšalo, prav tako je
fant vidno napredoval na učnem, socialno-emocionalnem področju ter vseh
drugih področjih osebnostnega funkcioniranja.
Stanje po multidisciplinarnem timu¹⁴
Šola
Kar se tiče šole in šolskega dela, velja izpostaviti, da so se Anžetove ocene po
multidisciplinarnem timu močno zvišale (prevladovale so petice, tu in tam
kaka štirica). Njegovi učitelji so vedeli povedati, da je fant pri ocenah, vestno-
sti in zavzetosti za šolo ter šolsko delo, opravljanju domačih nalog, védenju,
kdaj bo kdo kaj vprašan, ipd., predstavljal vzor ne samo zavodskim mlado-
stnikom, vključenim v 9. r., ki ga je obiskoval, temveč tudi vsem¹⁵ nezavod-
¹⁴ Vloga multidisciplinarnih timov, izvedenih v sodelovanju z VZ, temelji na tesnem povezovanju
različnih, v tim vključenih strokovnjakov, kjer se, izhajajoč iz posameznih doktrin, v mladostni-
kovem primarnem ter sekundarnem okolju poskuša aktivirati: različne oblike pomoči znotraj
njegovega ožjega/širšega socialnega okolja, vključujoč družino, pristojni CSD, šolo, vrstnike;
različne oblike ambulantne obravnave (splošni zdravnik, pedopsihiater ipd.); krepitev posame-
znikovih močnih področij, vključujoč vse vire podpornih dejavnikov idr. (Marovič 2017). Multi-
disciplinarni pristop povezovanja mora poleg podrobne anamneze posameznikovega funkci-
oniranja – ki temelji na izčrpnem opisu njegovega vedènja ter okoliščin, v katerih je le-to pred-
vidoma prisotno – izhajati še iz koeksistence kriterijev, vzrokov ter dejavnikov, ki jih posame-
zne stroke, v okviru svojega delovanja v povezavi z uspešnostjo socialnopedagoške zavodske
obravnave izpostavljajo kot ključne (Marovič 2019).
¹⁵ Zgoraj omenjene OŠ obiskujejo tako zavodski kot nezavodski otroci/mladostniki. Interna OŠ v
sklopu dotičnega VZ predstavlja specifiko v slovenskem prostoru. Je edina tovrstna vzgojno-
izobraževalna ustanova, kjer se pod »eno streho« (v okviru OŠ, ki jo obiskujejo tudi zunanji
učenci oz. učenci šolskega okoliša te občine) šolajo tudi otroci/mladostniki, ki so nameščeni
v VZ. Ti so povečini vključeni v homogene oddelke (z izključno zavodsko populacijo), nekateri
izmed njih se šolajo v heterogenih oddelkih (z nezavodsko populacijo).
225
