Page 230 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 230
eja Marovič
nalnega povezovanja kot tudi socialnopedagoška obravnava dotičnega po-
sameznika – ponazarjajo primer uspešnega medinstitucionalnega povezo-
vanja, sodelovanja ter vzajemnega učenja med različnimi, ne samo vzgojno-
izobraževalnimi institucijami (VZ, OŠ), temveč tudi ostalimi deležniki, vklju-
čenimi v omenjeni tim (poleg staršev še CSD, osebna zdravnica, klinična psi-
hologinja), kar pa seveda odločilno botruje uspešnosti socialnopedagoške
multidisciplinarne obravnave.
Poudariti velja, da uspešnosti obravnave pri navedenem primeru ne mo-
remo posploševati na celotno zavodsko populacijo, vendar pa je iz njega
razvidno – s čimer potrjujemo tudi v začetku prispevka postavljeno tezo –,
da medinstitucionalno povezovanje različnih strok pomembno korelira ne
samo z uspešnostjo posameznika v okviru obravnave v zavodski vzgoji, šoli,
osebnostnega funkcioniranja na makro- in mikroravni, temveč tudi z odgo-
vornim, aktivnim, samostojnim ter opolnomočenim posameznikom, ki se bo
tudi izven zidov zavodske institucije lahko uspešneje soočal z izzivi sodobne
družbe.
Literatura
Bečaj, J. 2003. »Disocialnost pri otrocih in mladostnikih.« Slovenska pediatrija 10
(1): 12–27.
Bogdan Zupančič, A. 2018. »Refleksija socialnopedagoškega diskurza osnovno-
šolskih praks.« V Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov, ur. M.
Marovič in A. Sinjur, 109–120. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
Fayerabend, K. 1995. Über Erkentnis: Zwei Dialoge. Frankfurt am Main: Fischer.
Flosdorf, P., ur. 1988. Theorie und Praxis stationärer Erziehungshilfe. Freiuburg:
Lambertus.
Gintzel, U., in R. Schone, ur. 1990. Zwischen Jugendhilfe und Psychiatrie. Münster:
Votum.
Gomzel, A., in Kobolt, A. 2012. »Vpliv družine na mladostnikovo identiteto.« So-
cialna pedagogika 16 (4): 171–188.
Gradišar, M. 2015. »Stališča vzgojiteljev do aktivnega vključevanja staršev v pro-
ces vzgoje in izobraževanja v vzgojnih zavodih.« V Moči, izzivi, vizije vzgoj-
nih zavodov, ur. A. Kobolt, 171–188. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Grunwald, K., in H. Thiersch. 2008. »Koncept socialne pedagogike, usmerjene
v življenjski svet – uvodna opažanja.« V Socialna pedagogika – med teorijo
in prakso, ur. M. Krajnčan, D. Zorc Maver in B. Bajželj, 7–26. Ljubljana: Peda-
goška fakulteta.
Köttgen, C. 1998. Wenn alle Stricke reissen: Kinder und Jugendliche zwischen Erzi-
ehung, Therapie und Strafe. Bonn: Psychiatrie-Verlag.
Krajnčan, M., P. Miklavžin in D. Zorc Maver. 2010. »Oris zdravstvene problema-
tike (namen raziskovanja).« V Zdravje mladostnikov s čustvenimi in vedenj-
228
nalnega povezovanja kot tudi socialnopedagoška obravnava dotičnega po-
sameznika – ponazarjajo primer uspešnega medinstitucionalnega povezo-
vanja, sodelovanja ter vzajemnega učenja med različnimi, ne samo vzgojno-
izobraževalnimi institucijami (VZ, OŠ), temveč tudi ostalimi deležniki, vklju-
čenimi v omenjeni tim (poleg staršev še CSD, osebna zdravnica, klinična psi-
hologinja), kar pa seveda odločilno botruje uspešnosti socialnopedagoške
multidisciplinarne obravnave.
Poudariti velja, da uspešnosti obravnave pri navedenem primeru ne mo-
remo posploševati na celotno zavodsko populacijo, vendar pa je iz njega
razvidno – s čimer potrjujemo tudi v začetku prispevka postavljeno tezo –,
da medinstitucionalno povezovanje različnih strok pomembno korelira ne
samo z uspešnostjo posameznika v okviru obravnave v zavodski vzgoji, šoli,
osebnostnega funkcioniranja na makro- in mikroravni, temveč tudi z odgo-
vornim, aktivnim, samostojnim ter opolnomočenim posameznikom, ki se bo
tudi izven zidov zavodske institucije lahko uspešneje soočal z izzivi sodobne
družbe.
Literatura
Bečaj, J. 2003. »Disocialnost pri otrocih in mladostnikih.« Slovenska pediatrija 10
(1): 12–27.
Bogdan Zupančič, A. 2018. »Refleksija socialnopedagoškega diskurza osnovno-
šolskih praks.« V Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov, ur. M.
Marovič in A. Sinjur, 109–120. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
Fayerabend, K. 1995. Über Erkentnis: Zwei Dialoge. Frankfurt am Main: Fischer.
Flosdorf, P., ur. 1988. Theorie und Praxis stationärer Erziehungshilfe. Freiuburg:
Lambertus.
Gintzel, U., in R. Schone, ur. 1990. Zwischen Jugendhilfe und Psychiatrie. Münster:
Votum.
Gomzel, A., in Kobolt, A. 2012. »Vpliv družine na mladostnikovo identiteto.« So-
cialna pedagogika 16 (4): 171–188.
Gradišar, M. 2015. »Stališča vzgojiteljev do aktivnega vključevanja staršev v pro-
ces vzgoje in izobraževanja v vzgojnih zavodih.« V Moči, izzivi, vizije vzgoj-
nih zavodov, ur. A. Kobolt, 171–188. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Grunwald, K., in H. Thiersch. 2008. »Koncept socialne pedagogike, usmerjene
v življenjski svet – uvodna opažanja.« V Socialna pedagogika – med teorijo
in prakso, ur. M. Krajnčan, D. Zorc Maver in B. Bajželj, 7–26. Ljubljana: Peda-
goška fakulteta.
Köttgen, C. 1998. Wenn alle Stricke reissen: Kinder und Jugendliche zwischen Erzi-
ehung, Therapie und Strafe. Bonn: Psychiatrie-Verlag.
Krajnčan, M., P. Miklavžin in D. Zorc Maver. 2010. »Oris zdravstvene problema-
tike (namen raziskovanja).« V Zdravje mladostnikov s čustvenimi in vedenj-
228
