Page 300 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 300
aša Dolenc Orbanić, Špela Kvas in Nives Kovač
rili so, da ne lovijo živali, ampak jih samo tiho opazujejo. Če pa kakšno žival
primejo v roke, pazijo nanjo in jo dajo nazaj v njeno okolje.
Naslednja dejavnost je učence vodila v natančno opazovanje okolice, s po-
močjo daljnogleda in lupe, pri čemer so opazili predvsem različne vrste ptic
in žuželk.
Ob spoznavanju potoka kot biotsko pestrega ekosistema se lahko učenci
veliko naučijo o naravi in njenih zakonitostih. Pogostejše neposredno opa-
zovanje različnih organizmov v njihovem naravnem okolju vodi do boljšega
poznavanja značilnosti živih bitij. Ob opazovanju potoka kot celote se učenci
seznanjajo tudi z osnovami ekologije in s povezanostjo žive in nežive narave
(Bajd 1995), zato smo med dejavnosti umestili tudi raziskovanje potoka kot ži-
vljenjskega prostora za številne živali. Najprej so učenci spoznavali značilno
žival za potok Bistrica – potoško postrv, ki je večina pred izvedbo dejavno-
sti ni dobro poznala. Nato so spoznali metodo nabiranja vodnih organizmov
in določanja teh s pomočjo določevalnega ključa. Pri raziskovanju potoka so
ujeli in spoznali potočno postranico in ličinko vrbnice. Ob potoku so opazili
mravlje, različne vrste pajkov, hroščev in ptic. Ker je pomembno, da učenci v
okviru medpredmetnega povezovanja spoznajo praktično uporabnost ma-
tematike v vsakdanjem življenju (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011), smo v
dejavnost vključili ugotavljanje številčnosti vrst in prikaz s stolpčnim diagra-
mom. Ugotavljanje številčnosti posameznih vrst jim ni delalo večjih težav,
potrebovali so le dodatno pomoč pri prikazu tega v stolpčnem diagramu.
4. raziskovalna škatla: Potok kot življenjski prostor za rastline
Z uporabo raziskovalne škatle so učenci spoznavali potok kot življenjski pro-
stor različnih rastlin, s prepletanjem naravoslovnih vsebin s slovenščino (pre-
glednica 4).
Učenci so samostojno raziskovali in spoznavali rastline v okviru petih de-
javnosti:
– fotografiranje rastlin, natančno opazovanje in opisovanje rastlin,
– določevanje najdenih rastlinskih vrst s pomočjo določevalnih ključev,
– izdelava herbarija,
– spoznavanje značilne rastline tega območja s pomočjo različne litera-
ture,
– opazovanje kamenja v potoku, ki je poraščeno z algami in mahovi.
Dejavnosti smo izbirali in načrtovali na podlagi različnih raziskav, ki kažejo,
da ljudje v današnjem času ne izkazujejo veliko zanimanja za rastline, slabo
298
rili so, da ne lovijo živali, ampak jih samo tiho opazujejo. Če pa kakšno žival
primejo v roke, pazijo nanjo in jo dajo nazaj v njeno okolje.
Naslednja dejavnost je učence vodila v natančno opazovanje okolice, s po-
močjo daljnogleda in lupe, pri čemer so opazili predvsem različne vrste ptic
in žuželk.
Ob spoznavanju potoka kot biotsko pestrega ekosistema se lahko učenci
veliko naučijo o naravi in njenih zakonitostih. Pogostejše neposredno opa-
zovanje različnih organizmov v njihovem naravnem okolju vodi do boljšega
poznavanja značilnosti živih bitij. Ob opazovanju potoka kot celote se učenci
seznanjajo tudi z osnovami ekologije in s povezanostjo žive in nežive narave
(Bajd 1995), zato smo med dejavnosti umestili tudi raziskovanje potoka kot ži-
vljenjskega prostora za številne živali. Najprej so učenci spoznavali značilno
žival za potok Bistrica – potoško postrv, ki je večina pred izvedbo dejavno-
sti ni dobro poznala. Nato so spoznali metodo nabiranja vodnih organizmov
in določanja teh s pomočjo določevalnega ključa. Pri raziskovanju potoka so
ujeli in spoznali potočno postranico in ličinko vrbnice. Ob potoku so opazili
mravlje, različne vrste pajkov, hroščev in ptic. Ker je pomembno, da učenci v
okviru medpredmetnega povezovanja spoznajo praktično uporabnost ma-
tematike v vsakdanjem življenju (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011), smo v
dejavnost vključili ugotavljanje številčnosti vrst in prikaz s stolpčnim diagra-
mom. Ugotavljanje številčnosti posameznih vrst jim ni delalo večjih težav,
potrebovali so le dodatno pomoč pri prikazu tega v stolpčnem diagramu.
4. raziskovalna škatla: Potok kot življenjski prostor za rastline
Z uporabo raziskovalne škatle so učenci spoznavali potok kot življenjski pro-
stor različnih rastlin, s prepletanjem naravoslovnih vsebin s slovenščino (pre-
glednica 4).
Učenci so samostojno raziskovali in spoznavali rastline v okviru petih de-
javnosti:
– fotografiranje rastlin, natančno opazovanje in opisovanje rastlin,
– določevanje najdenih rastlinskih vrst s pomočjo določevalnih ključev,
– izdelava herbarija,
– spoznavanje značilne rastline tega območja s pomočjo različne litera-
ture,
– opazovanje kamenja v potoku, ki je poraščeno z algami in mahovi.
Dejavnosti smo izbirali in načrtovali na podlagi različnih raziskav, ki kažejo,
da ljudje v današnjem času ne izkazujejo veliko zanimanja za rastline, slabo
298
