Page 304 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 304
aša Dolenc Orbanić, Špela Kvas in Nives Kovač
jeta tudi pregled rešenih delovnih zvezkov in analiza razgovora, preko kate-
rega smo preverili pridobljeno znanje. Ugotovili smo, da so raziskovalne ška-
tle dober pripomoček tudi za razvijanje različnih spretnosti, kot so socialne
spretnosti, urjenje različnih naravoslovnih postopkov, gibalne spretnosti idr.
Učenci so se morali v skupini dogovarjati, si razdeliti delo, komunicirati, sode-
lovati pri zapisu v delovni zvezek in uporabljati različne merske pripomočke
(npr. termometer). Delovni zvezek se je izkazal kot pomemben pripomoček
pri delu z raziskovalnimi škatlami, ugotovili pa smo, da je bil za učence 3. ra-
zreda nekoliko preobsežen, zato bi ga bilo treba skrajšati oziroma za dejav-
nosti nameniti več časa. Kljub temu so učenci vseskozi ohranili koncentracijo
in zanimanje za raziskovanje, saj so bili v vlogi samostojnih raziskovalcev zelo
motivirani. Od učitelja so potrebovali le manjše usmeritve in spodbude.
Večini učencev je bilo raziskovanje in učenje z raziskovalnimi škatlami v
naravi zelo všeč, kar odraža tudi njihova ocena zadovoljstva z izvedbo pouka.
Pouk se jim je zdel zanimiv, všeč so jim bile raznolike naloge in samostojne
dejavnosti v naravi, zato si tega želijo tudi v bodoče.
Skozi dejavnosti smo spodbujali radovednost in ustvarjalnost ter razvijali
ekološko ozaveščenost, ki je v današnjem času vse pomembnejša. Obenem
učenje z različnih zornih kotov posameznih predmetnih področij omogoča
smiselnejše povezovanje z vsakdanjim življenjem in stremi k pridobivanju ce-
lostnega znanja.
Literatura
Bajd, B. 1995. Pojdimo k mlaki. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Bebbington, A. 2005. »The Ability of A-Level Students to Name Plants.« Journal
of Biological Education 39 (2): 63–67.
Birsa, E. 2017. »Primerjava učnih načrtov in vključenost priporočil za medpred-
metno povezovanje likovnih vsebin.« Revija za elementarno izobraževanje
10 (2–3): 163–180.
Boretti, A., in L. Rosa. 2019. »Reassessing the Projections of the World Water
Development Report.« Nature Partner Journals – Clean Water 2 (1): 1–6.
Bynoe, P. 2019. »Promoting Arts Based Environmental Education for Primary
School Pupils in Guyana.« Eco-Thinking 1. https://eco-thinking.org/index
.php/journal/article/view/995
Coban, G. U., E. Akpinar, E. Küçükcankurtaran, E. Yildiz in Ö. Ergin. 2011. »Ele-
mentary School Students’ Water Awareness.« International Research in Ge-
ographical and Environmental Education 20 (1): 65–83.
Dyment, J., A. Hill in S. Emery. 2015. »Sustainability as a Cross-Curricular Priority
in the Australian Curriculum: A Tasmanian Investigation.« Environmental
Education Research 21 (8): 1105–1126.
302
jeta tudi pregled rešenih delovnih zvezkov in analiza razgovora, preko kate-
rega smo preverili pridobljeno znanje. Ugotovili smo, da so raziskovalne ška-
tle dober pripomoček tudi za razvijanje različnih spretnosti, kot so socialne
spretnosti, urjenje različnih naravoslovnih postopkov, gibalne spretnosti idr.
Učenci so se morali v skupini dogovarjati, si razdeliti delo, komunicirati, sode-
lovati pri zapisu v delovni zvezek in uporabljati različne merske pripomočke
(npr. termometer). Delovni zvezek se je izkazal kot pomemben pripomoček
pri delu z raziskovalnimi škatlami, ugotovili pa smo, da je bil za učence 3. ra-
zreda nekoliko preobsežen, zato bi ga bilo treba skrajšati oziroma za dejav-
nosti nameniti več časa. Kljub temu so učenci vseskozi ohranili koncentracijo
in zanimanje za raziskovanje, saj so bili v vlogi samostojnih raziskovalcev zelo
motivirani. Od učitelja so potrebovali le manjše usmeritve in spodbude.
Večini učencev je bilo raziskovanje in učenje z raziskovalnimi škatlami v
naravi zelo všeč, kar odraža tudi njihova ocena zadovoljstva z izvedbo pouka.
Pouk se jim je zdel zanimiv, všeč so jim bile raznolike naloge in samostojne
dejavnosti v naravi, zato si tega želijo tudi v bodoče.
Skozi dejavnosti smo spodbujali radovednost in ustvarjalnost ter razvijali
ekološko ozaveščenost, ki je v današnjem času vse pomembnejša. Obenem
učenje z različnih zornih kotov posameznih predmetnih področij omogoča
smiselnejše povezovanje z vsakdanjim življenjem in stremi k pridobivanju ce-
lostnega znanja.
Literatura
Bajd, B. 1995. Pojdimo k mlaki. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Bebbington, A. 2005. »The Ability of A-Level Students to Name Plants.« Journal
of Biological Education 39 (2): 63–67.
Birsa, E. 2017. »Primerjava učnih načrtov in vključenost priporočil za medpred-
metno povezovanje likovnih vsebin.« Revija za elementarno izobraževanje
10 (2–3): 163–180.
Boretti, A., in L. Rosa. 2019. »Reassessing the Projections of the World Water
Development Report.« Nature Partner Journals – Clean Water 2 (1): 1–6.
Bynoe, P. 2019. »Promoting Arts Based Environmental Education for Primary
School Pupils in Guyana.« Eco-Thinking 1. https://eco-thinking.org/index
.php/journal/article/view/995
Coban, G. U., E. Akpinar, E. Küçükcankurtaran, E. Yildiz in Ö. Ergin. 2011. »Ele-
mentary School Students’ Water Awareness.« International Research in Ge-
ographical and Environmental Education 20 (1): 65–83.
Dyment, J., A. Hill in S. Emery. 2015. »Sustainability as a Cross-Curricular Priority
in the Australian Curriculum: A Tasmanian Investigation.« Environmental
Education Research 21 (8): 1105–1126.
302
