Page 302 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 302
aša Dolenc Orbanić, Špela Kvas in Nives Kovač
Preglednica 5 Učni cilji za raziskovalno škatlo Naravna in kulturna dediščina
Predmet Učni cilji
SPO – Poznajo pomen dediščine,
– znajo slediti načrtu delovnega postopka pri izdelavi tehničnega predmeta,
GUM – spoznajo način gibanja teles v vodi in zraku in kaj vpliva na to gibanje.
ŠPO
– V skupini in samostojno sproščeno in doživeto pojejo ljudsko pesem.
– Izvajajo gibanja v ritmu,
– znajo zaplesati ljudski ples.
Glasba je lahko pripomoček za povezovanje resničnih življenjskih situacij z
učno vsebino (Ramsey 2002), hkrati pa je skozi učenčevo umetniško izražanje
(npr. ples) moč realizirati integracijo vsebine dediščine ter sinhrono ustvar-
jalno komuniciranje (Ivon in Kuščevič 2013). Nenazadnje pa izvajanje gibalnih
aktivnosti in učenja na prostem prispeva k boljši telesni kondiciji učencev kot
tudi k povečanju naravoslovnega znanja osnovnošolcev (Finn, Yan in McInnis
2018).
Učenci so upoštevali navodila vseh kartic in izvedli štiri dejavnosti:
– s pomočjo zapisa na prvi delovni kartici in razlage (strip) v delovnem
zvezku so zapisali primere kulturne in naravne dediščine iz domačega
kraja ter okolice potoka Bistrica,
– ogledali so si slike mlina, žage, vodne drče in se pogovorili o njihovem
pomenu nekoč in danes,
– s pomočjo navodil so samostojno izdelali in preizkusili delovanje mlinč-
ka v zraku in na vodi,
– zapeli in zaplesali so ob pesmi Ob bistrem potoku je mlin.
Dediščini se v 3. razredu namenja veliko pozornosti, kar smo zaznali tudi iz
odgovorov učencev. S pomočjo prej navedenih nalog so učenci ponovili, da
je bilo življenje v preteklosti drugačno od sedanjega. Spoznali so tudi nove
predmete, ki jih danes ne uporabljamo več, npr. vodno drčo. Ker je doslej še
niso videli, so napačno sklepali o njeni rabi in jo primerjali s toboganom. Pre-
senetilo nas je njihovo poznavanje mlinov in žag, nekaj primerov so znali tudi
našteti. Kot poudarja M. Fiksl (2010), izdelava izdelkov, povezanih z našo pre-
teklostjo, spodbuja ustvarjalnost in pomaga ohranjati našo bogato kulturno
dediščino, zato smo načrtovali izdelavo preprostega vodnega mlinčka. Nekaj
težav so imeli učenci pri bralnem razumevanju navodil za izdelavo, pri sami
izdelavi pa so bili zelo spretni. Veselo so zapeli in zaplesali ob pesmi Ob bi-
strem potoku in na ta način, z lastno aktivnostjo in ustvarjalnostjo, zaključili
dejavnosti.
300
Preglednica 5 Učni cilji za raziskovalno škatlo Naravna in kulturna dediščina
Predmet Učni cilji
SPO – Poznajo pomen dediščine,
– znajo slediti načrtu delovnega postopka pri izdelavi tehničnega predmeta,
GUM – spoznajo način gibanja teles v vodi in zraku in kaj vpliva na to gibanje.
ŠPO
– V skupini in samostojno sproščeno in doživeto pojejo ljudsko pesem.
– Izvajajo gibanja v ritmu,
– znajo zaplesati ljudski ples.
Glasba je lahko pripomoček za povezovanje resničnih življenjskih situacij z
učno vsebino (Ramsey 2002), hkrati pa je skozi učenčevo umetniško izražanje
(npr. ples) moč realizirati integracijo vsebine dediščine ter sinhrono ustvar-
jalno komuniciranje (Ivon in Kuščevič 2013). Nenazadnje pa izvajanje gibalnih
aktivnosti in učenja na prostem prispeva k boljši telesni kondiciji učencev kot
tudi k povečanju naravoslovnega znanja osnovnošolcev (Finn, Yan in McInnis
2018).
Učenci so upoštevali navodila vseh kartic in izvedli štiri dejavnosti:
– s pomočjo zapisa na prvi delovni kartici in razlage (strip) v delovnem
zvezku so zapisali primere kulturne in naravne dediščine iz domačega
kraja ter okolice potoka Bistrica,
– ogledali so si slike mlina, žage, vodne drče in se pogovorili o njihovem
pomenu nekoč in danes,
– s pomočjo navodil so samostojno izdelali in preizkusili delovanje mlinč-
ka v zraku in na vodi,
– zapeli in zaplesali so ob pesmi Ob bistrem potoku je mlin.
Dediščini se v 3. razredu namenja veliko pozornosti, kar smo zaznali tudi iz
odgovorov učencev. S pomočjo prej navedenih nalog so učenci ponovili, da
je bilo življenje v preteklosti drugačno od sedanjega. Spoznali so tudi nove
predmete, ki jih danes ne uporabljamo več, npr. vodno drčo. Ker je doslej še
niso videli, so napačno sklepali o njeni rabi in jo primerjali s toboganom. Pre-
senetilo nas je njihovo poznavanje mlinov in žag, nekaj primerov so znali tudi
našteti. Kot poudarja M. Fiksl (2010), izdelava izdelkov, povezanih z našo pre-
teklostjo, spodbuja ustvarjalnost in pomaga ohranjati našo bogato kulturno
dediščino, zato smo načrtovali izdelavo preprostega vodnega mlinčka. Nekaj
težav so imeli učenci pri bralnem razumevanju navodil za izdelavo, pri sami
izdelavi pa so bili zelo spretni. Veselo so zapeli in zaplesali ob pesmi Ob bi-
strem potoku in na ta način, z lastno aktivnostjo in ustvarjalnostjo, zaključili
dejavnosti.
300
