Page 301 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 301
Uporaba raziskovalnih škatel v naravi kot primer učinkovitega medpredmetnega povezovanja
Preglednica 4 Učni cilji za raziskovalno škatlo Potok kot življenjski prostor za rastline
Predmet Učni cilji
SPO – Spoznajo potok kot življenjski prostor za rastline,
– znajo opisati in razlikovati značilne rastline, ki jih najdemo v potoku
in v njegovi okolici.
SLO – Opazujejo živa bitja (rastline) ter tvorijo pomensko in oblikovno ustrezne
povedi,
– berejo opisovalno besedilo,
– znajo zapisati opis rastline.
jih zaznavajo in ne poznajo rastlinskih vrst v okolici (Wandersee in Schussler
2001; Bebbington 2005; Strgar 2007). Danes se soočamo s pomanjkanjem iz-
kušnje opazovanja rastlin, kar sta Wandersee in E. Schussler (2001) poimeno-
vala rastlinska slepota, zato smo pri prvi dejavnosti dali poudarek na spodbu-
janje natančnega opazovanja in spoznavanja rastlin. Učenci so imeli velike
težave pri razlikovanju med zelnatimi in lesnatimi rastlinami, zato so pri tem
potrebovali dodatno razlago. Z namenom, da bi pri učencih spodbudili večji
interes za rastline, smo upoštevali mnenje Hershey (1992), ki pravi, da mo-
ramo pri pouku več pozornosti posvetiti neposrednemu, konkretnemu stiku
z rastlinami, in kot dejavnost predlaga izdelovanje lastnega herbarija. Tega
so učenci izdelali s pomočjo natančnih navodil in primera že izdelanega her-
barija. Nekateri so zanj slišali prvič in so zato tudi imeli težave pri zapomni-
tvi besede. Pri določanju vrst rastlin niso imeli večjih težav, saj so imeli v po-
moč določevalni ključ, nekaj rastlinskih vrst so prepoznali tudi sami. Po izde-
lavi herbarija so rastline tudi natančno opisali. Sledilo je branje opisa ostro-
listnega javorja in reševanje nalog, povezanih z bralnim razumevanjem be-
sedila. Učenci so to rastlino zelo hitro našli v naravi in preverili vse lastnosti,
zapisane v opisu. Za zaključek smo jih vodili tudi v natančno opazovanje ka-
menja v potoku, saj smo jih želeli opozoriti na alge in mahove, ki ga obraščajo.
5. raziskovalna škatla: Naravna in kulturna dediščina
Zelo pomembno je, da že učence poučujemo o dediščini, saj njeno razu-
mevanje spodbuja medsebojno spoštovanje in spoštovanje do našega bi-
valnega okolja ter prispeva k ohranitvi nacionalne identitete. Naloge, pove-
zane z raziskovalno škatlo, so učencem omogočile spoznavanje in razumeva-
nje pojmov »naravna« in »kulturna dediščina«. Z obravnavo teh vsebin smo
želeli prispevati tudi k spoštovanju naravne in kulturne dediščine, oblikova-
nju zgodovinskega spomina in razumevanju napredka v družbi. Omenjeno
tematiko smo povezali z glasbeno umetnostjo in športom (preglednica 5).
299
Preglednica 4 Učni cilji za raziskovalno škatlo Potok kot življenjski prostor za rastline
Predmet Učni cilji
SPO – Spoznajo potok kot življenjski prostor za rastline,
– znajo opisati in razlikovati značilne rastline, ki jih najdemo v potoku
in v njegovi okolici.
SLO – Opazujejo živa bitja (rastline) ter tvorijo pomensko in oblikovno ustrezne
povedi,
– berejo opisovalno besedilo,
– znajo zapisati opis rastline.
jih zaznavajo in ne poznajo rastlinskih vrst v okolici (Wandersee in Schussler
2001; Bebbington 2005; Strgar 2007). Danes se soočamo s pomanjkanjem iz-
kušnje opazovanja rastlin, kar sta Wandersee in E. Schussler (2001) poimeno-
vala rastlinska slepota, zato smo pri prvi dejavnosti dali poudarek na spodbu-
janje natančnega opazovanja in spoznavanja rastlin. Učenci so imeli velike
težave pri razlikovanju med zelnatimi in lesnatimi rastlinami, zato so pri tem
potrebovali dodatno razlago. Z namenom, da bi pri učencih spodbudili večji
interes za rastline, smo upoštevali mnenje Hershey (1992), ki pravi, da mo-
ramo pri pouku več pozornosti posvetiti neposrednemu, konkretnemu stiku
z rastlinami, in kot dejavnost predlaga izdelovanje lastnega herbarija. Tega
so učenci izdelali s pomočjo natančnih navodil in primera že izdelanega her-
barija. Nekateri so zanj slišali prvič in so zato tudi imeli težave pri zapomni-
tvi besede. Pri določanju vrst rastlin niso imeli večjih težav, saj so imeli v po-
moč določevalni ključ, nekaj rastlinskih vrst so prepoznali tudi sami. Po izde-
lavi herbarija so rastline tudi natančno opisali. Sledilo je branje opisa ostro-
listnega javorja in reševanje nalog, povezanih z bralnim razumevanjem be-
sedila. Učenci so to rastlino zelo hitro našli v naravi in preverili vse lastnosti,
zapisane v opisu. Za zaključek smo jih vodili tudi v natančno opazovanje ka-
menja v potoku, saj smo jih želeli opozoriti na alge in mahove, ki ga obraščajo.
5. raziskovalna škatla: Naravna in kulturna dediščina
Zelo pomembno je, da že učence poučujemo o dediščini, saj njeno razu-
mevanje spodbuja medsebojno spoštovanje in spoštovanje do našega bi-
valnega okolja ter prispeva k ohranitvi nacionalne identitete. Naloge, pove-
zane z raziskovalno škatlo, so učencem omogočile spoznavanje in razumeva-
nje pojmov »naravna« in »kulturna dediščina«. Z obravnavo teh vsebin smo
želeli prispevati tudi k spoštovanju naravne in kulturne dediščine, oblikova-
nju zgodovinskega spomina in razumevanju napredka v družbi. Omenjeno
tematiko smo povezali z glasbeno umetnostjo in športom (preglednica 5).
299
