Page 308 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 308
ca Ribič in Samo Fošnarič
(Ministrstvo za šolstvo in šport 2011b). To še posebno velja za pouk tehnič-
nih vsebin, kjer učenci teoretično znanje pridobijo s praktičnim delom, z iz-
delavo preprostih tehničnih predmetov (Aberšek 2012). Z njimi zadovoljujejo
potrebe po aktivnosti, samopotrditvi in ustvarjalnosti, s spoznavanjem mate-
rialov, obdelovalnih tehnik, uporabo orodja in naprav pa razvijajo motorične
spretnosti rok, prstov in celega telesa (Florjančič in Zajc 2002).
Motorične spretnosti so gibalne izkušnje, pridobljene z učenjem oz. urje-
njem predvsem v zgodnjem razvojnem obdobju (Pistotnik 2017). V vsakda-
njem življenju imajo uporabno vlogo, saj omogočajo spretno ravnanje z do-
ločenim predmetom, česar posledica je uspešno izvedena naloga (Kremžar
in Petelin 2001). Motorične spretnosti se z razvitostjo osrednjega živčnega
sistema, mišic in kosti ob primernem okolju in vaji razvijajo sistematično in
v določenem zaporedju. Pri tem se preproste spretnosti sestavljajo v kom-
pleksnejše sisteme dejavnosti, kar omogoči učinkovitejšo in natančnejšo iz-
vedbo gibov (Papalia idr. 2003). Delijo se na grobo- in finomotorične, pri če-
mer groba motorika vključuje delovanje velikih mišičnih skupin telesa, fina
pa sposobnost premikanja majhnih mišic in z njimi tudi razvoj koordinacije
oči in rok. Razvita fina motorika otroku omogoča samostojno in samozave-
stno življenje, saj zna uporabljati pribor, napolniti in držati kozarec, se obleči,
zavezati vezalke, striči s škarjami ipd. (Uther idr. 2000; Papalia idr. 2003). Prav
tako ima vpliv na otrokovo samopodobo in počutje. S. Woodward in Y. Swinth
(2002) sta ugotovili, da otroci, z manj razvitimi motoričnimi spretnostmi do-
življajo stres pri aktivnostih, kjer je potrebna koordinacija mišic in sklepov
na rokah in prstih. Pomanjkanje spretnosti se kaže v zavračanju in izmika-
nju sodelovanju, izbruhih jeze in joku. Raziskave Skinnerja in Pieka (2001) so
pokazale večje tveganje za podvrženost tesnobi in depresiji pri otrocih in
mladostnikih, ki imajo primanjkljaje posameznih motoričnih spretnosti. Po
drugi strani pa so raziskave pokazale, da otroci z dobro razvitimi finomo-
toričnimi spretnostmi izkazujejo višje kognitivne sposobnosti in dosežke na
področju matematike ter zgodnjega razvoja branja, izboljša se tudi njihova
pozornost (Cameron idr. 2012; Luo idr. 2010). K. Macdonald idr. (2018) so razi-
skali in kritično presodili 51 študij, ki preučujejo povezavo med motoričnimi
spretnostmi in uspešnostjo na matematičnem ter bralnem področju pri nor-
malno razvijajočih se otrocih in mladostnikih. Ugotovili so pozitivno kore-
lacijo med dobro razvitimi finomotoričnimi spretnostmi in višjimi matema-
tičnimi ter bralnimi dosežki, ki se kažejo predvsem v zgodnjih letih šolanja.
Ugotovili so tudi povezavo med višjimi matematičnimi ter bralnimi dosežki
pri otrocih z dobro razvitimi grobomotoričnimi spretnostmi, ki zadevajo ko-
ordinacijo in hitrost zgornjih okončin. I. M. J. Van der Fels in sodelavci (2015) pa
306
(Ministrstvo za šolstvo in šport 2011b). To še posebno velja za pouk tehnič-
nih vsebin, kjer učenci teoretično znanje pridobijo s praktičnim delom, z iz-
delavo preprostih tehničnih predmetov (Aberšek 2012). Z njimi zadovoljujejo
potrebe po aktivnosti, samopotrditvi in ustvarjalnosti, s spoznavanjem mate-
rialov, obdelovalnih tehnik, uporabo orodja in naprav pa razvijajo motorične
spretnosti rok, prstov in celega telesa (Florjančič in Zajc 2002).
Motorične spretnosti so gibalne izkušnje, pridobljene z učenjem oz. urje-
njem predvsem v zgodnjem razvojnem obdobju (Pistotnik 2017). V vsakda-
njem življenju imajo uporabno vlogo, saj omogočajo spretno ravnanje z do-
ločenim predmetom, česar posledica je uspešno izvedena naloga (Kremžar
in Petelin 2001). Motorične spretnosti se z razvitostjo osrednjega živčnega
sistema, mišic in kosti ob primernem okolju in vaji razvijajo sistematično in
v določenem zaporedju. Pri tem se preproste spretnosti sestavljajo v kom-
pleksnejše sisteme dejavnosti, kar omogoči učinkovitejšo in natančnejšo iz-
vedbo gibov (Papalia idr. 2003). Delijo se na grobo- in finomotorične, pri če-
mer groba motorika vključuje delovanje velikih mišičnih skupin telesa, fina
pa sposobnost premikanja majhnih mišic in z njimi tudi razvoj koordinacije
oči in rok. Razvita fina motorika otroku omogoča samostojno in samozave-
stno življenje, saj zna uporabljati pribor, napolniti in držati kozarec, se obleči,
zavezati vezalke, striči s škarjami ipd. (Uther idr. 2000; Papalia idr. 2003). Prav
tako ima vpliv na otrokovo samopodobo in počutje. S. Woodward in Y. Swinth
(2002) sta ugotovili, da otroci, z manj razvitimi motoričnimi spretnostmi do-
življajo stres pri aktivnostih, kjer je potrebna koordinacija mišic in sklepov
na rokah in prstih. Pomanjkanje spretnosti se kaže v zavračanju in izmika-
nju sodelovanju, izbruhih jeze in joku. Raziskave Skinnerja in Pieka (2001) so
pokazale večje tveganje za podvrženost tesnobi in depresiji pri otrocih in
mladostnikih, ki imajo primanjkljaje posameznih motoričnih spretnosti. Po
drugi strani pa so raziskave pokazale, da otroci z dobro razvitimi finomo-
toričnimi spretnostmi izkazujejo višje kognitivne sposobnosti in dosežke na
področju matematike ter zgodnjega razvoja branja, izboljša se tudi njihova
pozornost (Cameron idr. 2012; Luo idr. 2010). K. Macdonald idr. (2018) so razi-
skali in kritično presodili 51 študij, ki preučujejo povezavo med motoričnimi
spretnostmi in uspešnostjo na matematičnem ter bralnem področju pri nor-
malno razvijajočih se otrocih in mladostnikih. Ugotovili so pozitivno kore-
lacijo med dobro razvitimi finomotoričnimi spretnostmi in višjimi matema-
tičnimi ter bralnimi dosežki, ki se kažejo predvsem v zgodnjih letih šolanja.
Ugotovili so tudi povezavo med višjimi matematičnimi ter bralnimi dosežki
pri otrocih z dobro razvitimi grobomotoričnimi spretnostmi, ki zadevajo ko-
ordinacijo in hitrost zgornjih okončin. I. M. J. Van der Fels in sodelavci (2015) pa
306
