Page 309 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 309
Motorične spretnosti pri obdelavi papirja
so pregledali različne študije, ki dokazujejo povezavo med motoričnimi spre-
tnostmi in kognitivnimi sposobnostmi pri otrocih od 4 do 16 let. Prav tako so
ugotovili, da na kognitivni razvoj vplivajo razvite finomotorične spretnosti,
koordinacija telesa in hitrost gibanja. Vpliv finomotoričnih spretnosti na ka-
snejši razvoj kognitivnih sposobnosti in izvršilnih funkcij dokazuje tudi A. E.
Zysset (2018).
Zato je pomembno, da učitelji razvijajo otrokove motorične spretnosti ce-
lostno, na vseh področjih, pri vseh predmetih, v obliki medpredmetnega po-
vezovanja. Slednjega avtorji opredeljujejo različno. T. Hodnik-Čadež (2008,
133) ga opredeljuje kot »didaktični pristop oz. učno strategijo, s katero do-
ločamo določene vzgojno-izobraževalne cilje. Od preostalih se razlikuje po
tem, da učitelj pri medpredmetnem povezovanju izhaja iz povezovanja uč-
nih vsebin oz. ciljev in poskuša določeno vsebino ali problem podati oziroma
obravnavati čim bolj celostno. Pri tem lahko uporablja različne učne meto-
dike in oblike dela.« Cilj medpredmetnega povezovanja so samostojni, vedo-
željni, delovni in ustvarjalni učenci, ki delujejo kot pozitivno naravnana sku-
pina (Kuščer 2000).
Ročne spretnosti v konceptu medpredmetnega povezovanja
Ročne spretnosti so priučene veščine, s katerimi otrok spoznava svet okoli
sebe. L. Ganderton (2008) v njih uvidi navdih in vir za nove zamisli ter izdelke.
Ročne spretnosti se razvijajo pod vplivom dozorevanja, aktivnosti in učenja
(Toličič in Smiljanić-Čolanović 1979).
Razvoj ročnih spretnosti je skladen z razvojem fine in grobe motorike, pri
čemer se finomotorične spretnosti ne morejo razvijati brez hkratnega razvoja
grobe motorike. Finomotorične spretnosti za izvedbo natančnih in finih gi-
bov zahtevajo uporabo majhnih mišic na rokah, zato je pomemben razvoj
zgornjega dela trupa – grobe motorike, natančneje razvoj stabilnih ramen
(Uther idr. 2000; Amundson 2001).
Otrokove roke so v gibanju od predporodnega obdobja naprej. Njihov ra-
zvoj poteka od naključnih do nadzorovanih gibov, ki so sprva obrambnega
namena, kasneje doseganja določenega cilja (Horvat in Magajna 1987). Mal-
ček pri treh mesecih prime večji predmet, zatem ga preprijema iz ene roke v
drugo, sledita prijemanje manjših predmetov in razvoj pincetnega prijema.
S petnajstimi meseci je sposoben zlagati kocke eno na drugo, po tretjem roj-
stnem dnevu, ki predstavlja mejnik v intenzivnem razvijanju finomotoričnih
spretnosti in razvoju koordinacije oko – roka, otrok obvladuje pisalo in pre-
riše krog (Papalia idr. 2003). Štiriletnik se obleče z manjšo pomočjo odraslega,
med petim in šestim letom se zaradi razvoja nadzora zapestja nauči vezati ve-
307
so pregledali različne študije, ki dokazujejo povezavo med motoričnimi spre-
tnostmi in kognitivnimi sposobnostmi pri otrocih od 4 do 16 let. Prav tako so
ugotovili, da na kognitivni razvoj vplivajo razvite finomotorične spretnosti,
koordinacija telesa in hitrost gibanja. Vpliv finomotoričnih spretnosti na ka-
snejši razvoj kognitivnih sposobnosti in izvršilnih funkcij dokazuje tudi A. E.
Zysset (2018).
Zato je pomembno, da učitelji razvijajo otrokove motorične spretnosti ce-
lostno, na vseh področjih, pri vseh predmetih, v obliki medpredmetnega po-
vezovanja. Slednjega avtorji opredeljujejo različno. T. Hodnik-Čadež (2008,
133) ga opredeljuje kot »didaktični pristop oz. učno strategijo, s katero do-
ločamo določene vzgojno-izobraževalne cilje. Od preostalih se razlikuje po
tem, da učitelj pri medpredmetnem povezovanju izhaja iz povezovanja uč-
nih vsebin oz. ciljev in poskuša določeno vsebino ali problem podati oziroma
obravnavati čim bolj celostno. Pri tem lahko uporablja različne učne meto-
dike in oblike dela.« Cilj medpredmetnega povezovanja so samostojni, vedo-
željni, delovni in ustvarjalni učenci, ki delujejo kot pozitivno naravnana sku-
pina (Kuščer 2000).
Ročne spretnosti v konceptu medpredmetnega povezovanja
Ročne spretnosti so priučene veščine, s katerimi otrok spoznava svet okoli
sebe. L. Ganderton (2008) v njih uvidi navdih in vir za nove zamisli ter izdelke.
Ročne spretnosti se razvijajo pod vplivom dozorevanja, aktivnosti in učenja
(Toličič in Smiljanić-Čolanović 1979).
Razvoj ročnih spretnosti je skladen z razvojem fine in grobe motorike, pri
čemer se finomotorične spretnosti ne morejo razvijati brez hkratnega razvoja
grobe motorike. Finomotorične spretnosti za izvedbo natančnih in finih gi-
bov zahtevajo uporabo majhnih mišic na rokah, zato je pomemben razvoj
zgornjega dela trupa – grobe motorike, natančneje razvoj stabilnih ramen
(Uther idr. 2000; Amundson 2001).
Otrokove roke so v gibanju od predporodnega obdobja naprej. Njihov ra-
zvoj poteka od naključnih do nadzorovanih gibov, ki so sprva obrambnega
namena, kasneje doseganja določenega cilja (Horvat in Magajna 1987). Mal-
ček pri treh mesecih prime večji predmet, zatem ga preprijema iz ene roke v
drugo, sledita prijemanje manjših predmetov in razvoj pincetnega prijema.
S petnajstimi meseci je sposoben zlagati kocke eno na drugo, po tretjem roj-
stnem dnevu, ki predstavlja mejnik v intenzivnem razvijanju finomotoričnih
spretnosti in razvoju koordinacije oko – roka, otrok obvladuje pisalo in pre-
riše krog (Papalia idr. 2003). Štiriletnik se obleče z manjšo pomočjo odraslega,
med petim in šestim letom se zaradi razvoja nadzora zapestja nauči vezati ve-
307
