Page 311 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 311
Motorične spretnosti pri obdelavi papirja
metov, oblačenje, zavezovanje vezalk, odpenjanje zadrge in gumbov, ureja-
nje šolske peresnice, šiljenje barvic itd.
V prvem triletju je velik poudarek na učenju pisanja – od pravilnega pri-
jema pisala, kjer je pisalo med konicami palca, kazalca in sredinca, do ravnega
pisanja na črto in v isti legi. Za dosego cilja morajo otroci preko različnih ak-
tivnosti razviti spretnosti prstov in rok. To lahko razvijajo npr. pri matematiki,
kjer s pinceto ali kleščami prenašajo in hkrati štejejo manjše predmete, pri
likovni umetnosti uporabljajo kapalko za nanašanje barve, vode ali tuša na
papir, šivajo s šivanko, pri spoznavanju okolja spoznavajo različne snovi in
jih preoblikujejo z gnetenjem in valjanjem, pri vseh predmetih jih učitelji od
prvega razreda naprej spodbujajo k samostojnemu pregibanju papirja, stri-
ženju s škarjami in lepljenju z lepilom, spretnosti prstov in rok otroci razvijajo
tudi z urejanjem šolske peresnice in s šiljenjem barvic.
Metode in postopki
Raziskovalni problemi in cilji
Papir velja za najpogosteje uporabljeno gradivo za ustvarjanje v osnovni šoli
(Majerič 2016), saj učitelju primanjkuje orodij, pripomočkov ter časa za izde-
lavo izdelkov iz drugih gradiv, prav tako ga uporabljajo zaradi lažje obdelave
(Müürsepp in Kikkull 2014). Zato nas je zanimalo, v kolikšni meri učenci ob-
vladajo različne obdelovalne postopke in z njimi uporabo orodij ter pripo-
močkov, ki zadevajo obdelavo papirja. Preverili smo, ali obstajajo razlike v
pravilnem in samostojnem rezanju s tapetniškim nožem, žlebičenju z žebljič-
kom, pregibanju, striženju s škarjami, luknjanju z ušesnimi kleščami, spajanju
s kleščami za kovičenje, pisemskimi razcepki, spenjačem in hladnim lepilom.
Zanimala nas je tudi natančnost obdelave, s katero smo dobili vpogled v raz-
vitost finomotoričnih spretnosti.
Raziskovalni vzorec ter postopki zbiranja podatkov in njihova obdelava
Naša ciljna populacija so bili učenci 5. razreda, saj naj bi, po učnem načrtu na-
ravoslovja in tehnike, obdelovalne postopke papirja spoznali v 4. razredu. V
raziskavo je bilo tako zajetih 36 učencev, od tega namenoma polovica deklic
in polovica dečkov.
Sposobnosti obdelovalnih postopkov papirja smo preverili z izdelavo kon-
kretnega izdelka iz papirja, tako, da smo posamezne postopke v fazi izdelave
opazovali strukturirano s kontrolnim listom in tehničnimi sredstvi. Konkretni
izdelek iz papirja (koledar) smo ob pomoči različnih študijskih virov (Aberšek
2012; Florjančič in Zajc 2002; 2012a; 2012b; Fošnarič, Rajšp in Žic 2008; 2009;
309
metov, oblačenje, zavezovanje vezalk, odpenjanje zadrge in gumbov, ureja-
nje šolske peresnice, šiljenje barvic itd.
V prvem triletju je velik poudarek na učenju pisanja – od pravilnega pri-
jema pisala, kjer je pisalo med konicami palca, kazalca in sredinca, do ravnega
pisanja na črto in v isti legi. Za dosego cilja morajo otroci preko različnih ak-
tivnosti razviti spretnosti prstov in rok. To lahko razvijajo npr. pri matematiki,
kjer s pinceto ali kleščami prenašajo in hkrati štejejo manjše predmete, pri
likovni umetnosti uporabljajo kapalko za nanašanje barve, vode ali tuša na
papir, šivajo s šivanko, pri spoznavanju okolja spoznavajo različne snovi in
jih preoblikujejo z gnetenjem in valjanjem, pri vseh predmetih jih učitelji od
prvega razreda naprej spodbujajo k samostojnemu pregibanju papirja, stri-
ženju s škarjami in lepljenju z lepilom, spretnosti prstov in rok otroci razvijajo
tudi z urejanjem šolske peresnice in s šiljenjem barvic.
Metode in postopki
Raziskovalni problemi in cilji
Papir velja za najpogosteje uporabljeno gradivo za ustvarjanje v osnovni šoli
(Majerič 2016), saj učitelju primanjkuje orodij, pripomočkov ter časa za izde-
lavo izdelkov iz drugih gradiv, prav tako ga uporabljajo zaradi lažje obdelave
(Müürsepp in Kikkull 2014). Zato nas je zanimalo, v kolikšni meri učenci ob-
vladajo različne obdelovalne postopke in z njimi uporabo orodij ter pripo-
močkov, ki zadevajo obdelavo papirja. Preverili smo, ali obstajajo razlike v
pravilnem in samostojnem rezanju s tapetniškim nožem, žlebičenju z žebljič-
kom, pregibanju, striženju s škarjami, luknjanju z ušesnimi kleščami, spajanju
s kleščami za kovičenje, pisemskimi razcepki, spenjačem in hladnim lepilom.
Zanimala nas je tudi natančnost obdelave, s katero smo dobili vpogled v raz-
vitost finomotoričnih spretnosti.
Raziskovalni vzorec ter postopki zbiranja podatkov in njihova obdelava
Naša ciljna populacija so bili učenci 5. razreda, saj naj bi, po učnem načrtu na-
ravoslovja in tehnike, obdelovalne postopke papirja spoznali v 4. razredu. V
raziskavo je bilo tako zajetih 36 učencev, od tega namenoma polovica deklic
in polovica dečkov.
Sposobnosti obdelovalnih postopkov papirja smo preverili z izdelavo kon-
kretnega izdelka iz papirja, tako, da smo posamezne postopke v fazi izdelave
opazovali strukturirano s kontrolnim listom in tehničnimi sredstvi. Konkretni
izdelek iz papirja (koledar) smo ob pomoči različnih študijskih virov (Aberšek
2012; Florjančič in Zajc 2002; 2012a; 2012b; Fošnarič, Rajšp in Žic 2008; 2009;
309
