Page 321 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 321
Motorične spretnosti pri obdelavi papirja
Učenci se z dnevi v tednu, s tedni, z meseci in letom po učnem načrtu spo-
znavanja okolja seznanijo že v prvem razredu, drugi razred pa predvidi spo-
znavanje koledarja. V ta namen lahko učenci naredijo predstavljen izdelek
in uporabijo za to predvidene obdelovalne postopke. Učitelj oceni uporabo
tapetniškega noža, ki ga lahko nadomesti s škarjami. Izdelovanje koledarja
lahko učitelj načrtuje v sklopu arhitekture (likovna umetnost) in tako med-
predmetno poveže dve področji. Izdelek omogoča načrtovanje tehniškega
dneva, osnova – plašč koledarja pa nešteto možnosti za ustvarjanje, saj se
lahko učitelj sam odloči, kaj bodo učenci nanjo spojili.
Zaključek
Ugotovili smo, da so bile deklice uspešnejše od fantov pri pravilnem in samo-
stojnem obdelovanju papirja z lepenkarskim nožem, s spenjačem in pisem-
skimi razcepki, prav tako so pri obdelavi z lepenkarskim nožem, žlebičkom,
s škarjami in hladnim lepilom pokazale več natančnosti. Dečki so bili zaradi
prevlade v moči uspešnejši pri luknjanju z ušesnimi kleščami in kovičenju s
kleščami za kovičenje, sposobnost natančnosti pa so pokazali z luknjanjem.
Če povzamemo, so deklice več spretnosti pokazale tako pri ravnanju z orodji
kot pri natančnosti obdelovanja, dečki pa pri obdelovalnih postopkih, ki od
njih zahtevajo moč. Dobljene rezultate lahko podkrepimo z raziskavo D. Pa-
palia idr. (2003, 289), kjer so ugotovili, da se razlike med spoloma kažejo že
pri šestih letih. Deklice obvladajo finomotorične gibe in natančnost, dečki pa
dejanja, ki od njih zahtevajo moč. Razliko med spoloma sta v raziskavi, ki je
zadevala preučevanje finomotoričnih spretnosti irskih otrok, dokazala tudi
Gaul in Issartel (2016). Ugotovila sta, da dečki boljše rezultate dosegajo pri
aktivnostih, ki zadevajo metanje in ujemanje oz. grobomotorične spretnosti,
deklice pa pri risanju, rezanju in striženju, torej pri finomotoričnih spretno-
stih. Enake rezultate kaže tudi raziskava (Morley idr. 2015), kjer so ocenjevali
motorično spretnost 369 otrok, starih od 4 do 7 let. V njej so deklice dečke
presegle v finomotoričnih sposobnostih, dečki pa deklice v grobomotorič-
nih.
Ne glede na to je potrebno izpostaviti, da smo tako pri dečkih kot dekli-
cah opazili skrb vzbujajoče pomanjkanje moči v rokah in prstih. Mišice prstov
in rok lahko učence krepijo pri vsakodnevnih opravilih tako v šoli kot doma.
Krepijo jih pri vseh predmetih s šiljenjem barvic in svinčnikov, z gnetenjem
materialov, kot so glina, modelirna masa, plastelin, testo, s pisanjem, z upo-
rabo škarij, igro z žogo . . . Razlike med spoloma nismo dokazali v pravilnem
in samostojnem žlebičenju, pregibanju, striženju in lepljenju ter natančnosti
pregibanja. Učenci so kljub začetnemu prepričanju o njihovi finomotorični
319
Učenci se z dnevi v tednu, s tedni, z meseci in letom po učnem načrtu spo-
znavanja okolja seznanijo že v prvem razredu, drugi razred pa predvidi spo-
znavanje koledarja. V ta namen lahko učenci naredijo predstavljen izdelek
in uporabijo za to predvidene obdelovalne postopke. Učitelj oceni uporabo
tapetniškega noža, ki ga lahko nadomesti s škarjami. Izdelovanje koledarja
lahko učitelj načrtuje v sklopu arhitekture (likovna umetnost) in tako med-
predmetno poveže dve področji. Izdelek omogoča načrtovanje tehniškega
dneva, osnova – plašč koledarja pa nešteto možnosti za ustvarjanje, saj se
lahko učitelj sam odloči, kaj bodo učenci nanjo spojili.
Zaključek
Ugotovili smo, da so bile deklice uspešnejše od fantov pri pravilnem in samo-
stojnem obdelovanju papirja z lepenkarskim nožem, s spenjačem in pisem-
skimi razcepki, prav tako so pri obdelavi z lepenkarskim nožem, žlebičkom,
s škarjami in hladnim lepilom pokazale več natančnosti. Dečki so bili zaradi
prevlade v moči uspešnejši pri luknjanju z ušesnimi kleščami in kovičenju s
kleščami za kovičenje, sposobnost natančnosti pa so pokazali z luknjanjem.
Če povzamemo, so deklice več spretnosti pokazale tako pri ravnanju z orodji
kot pri natančnosti obdelovanja, dečki pa pri obdelovalnih postopkih, ki od
njih zahtevajo moč. Dobljene rezultate lahko podkrepimo z raziskavo D. Pa-
palia idr. (2003, 289), kjer so ugotovili, da se razlike med spoloma kažejo že
pri šestih letih. Deklice obvladajo finomotorične gibe in natančnost, dečki pa
dejanja, ki od njih zahtevajo moč. Razliko med spoloma sta v raziskavi, ki je
zadevala preučevanje finomotoričnih spretnosti irskih otrok, dokazala tudi
Gaul in Issartel (2016). Ugotovila sta, da dečki boljše rezultate dosegajo pri
aktivnostih, ki zadevajo metanje in ujemanje oz. grobomotorične spretnosti,
deklice pa pri risanju, rezanju in striženju, torej pri finomotoričnih spretno-
stih. Enake rezultate kaže tudi raziskava (Morley idr. 2015), kjer so ocenjevali
motorično spretnost 369 otrok, starih od 4 do 7 let. V njej so deklice dečke
presegle v finomotoričnih sposobnostih, dečki pa deklice v grobomotorič-
nih.
Ne glede na to je potrebno izpostaviti, da smo tako pri dečkih kot dekli-
cah opazili skrb vzbujajoče pomanjkanje moči v rokah in prstih. Mišice prstov
in rok lahko učence krepijo pri vsakodnevnih opravilih tako v šoli kot doma.
Krepijo jih pri vseh predmetih s šiljenjem barvic in svinčnikov, z gnetenjem
materialov, kot so glina, modelirna masa, plastelin, testo, s pisanjem, z upo-
rabo škarij, igro z žogo . . . Razlike med spoloma nismo dokazali v pravilnem
in samostojnem žlebičenju, pregibanju, striženju in lepljenju ter natančnosti
pregibanja. Učenci so kljub začetnemu prepričanju o njihovi finomotorični
319
