Page 344 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 344
mina Tomšič
braževanja, priča tudi interes glasbenih pedagogov za to tematiko (Gruden
2019; Oblak 1981; Sicherl Kafol 1995; 1996; 2008; 2015; Tomšič 2006; Žnidar-
šič 2016). Predmet glasbena umetnost, ki je osnovan na temeljnih dejavni-
kih glasbene kulture, torej ustvarjanju, izvajanju in poslušanju glasbe, lahko
ponudi raznolike in številne možnosti medpredmetnih povezav, pri čemer
morajo povezave temeljiti na enakopravni vlogi vseh vključenih predme-
tov oz. predmetnih področij. Pri raziskovanju možnosti izhajamo iz teorije
medpredmetnega povezovanja ter učnih načrtov obveznega predmetnika
za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje OŠ.
Medpredmetno povezovanje
Medpredmetno povezovanje pojmujemo kot didaktični pristop,¹ ki zadnja
desetletja tako teoretično kot tudi praktično v pestrosti raznolikih oblik in
načinov bogati slovenski in tuji šolski prostor. Predstavlja enega izmed odzi-
vov na izzive sodobne družbe in vzpostavlja novo kulturo učenja in poučeva-
nja, ki spodbuja razvoj vseživljenjskega učenja in kompetenc ter se usmerja v
sposobnost reševanja problemov z vključevanjem različnih disciplin. A. Lowe
(1998) v njem prepoznava holistično perspektivo, ki izhaja iz otrokovega do-
jemanja sveta, ki je celostno in pri tem osmišlja pomen učenja. Tudi Gardner
(1995) v svoji teoriji o več inteligencah izpostavlja pomembnost povezovanja
inteligenc, kar potrjujejo tudi nevrološka spoznanja, namreč da je mreženje v
sami naravi delovanja možganov, saj trdi, da so inteligence in področja med
seboj povezani in opozarja, naj jih ne zamenjujemo.
Opredelitev nekaterih pojmov, povezanih z medpredmetnim
povezovanjem
V zvezi s terminologijo medpredmetnega povezovanja se pojavljajo številni
pojmi, ki po mnenju B. Rakar (2014) kažejo na to, da je bilo in je še veliko priza-
devanj za povezovanje učenčevega znanja in s tem višjo raven poučevanja.
Z. Rutar Ilc in K. Pavlič Škerjanc (2010) medpredmetno povezovanje razlagata
kot povezovanje, ki z dogovorjenim povezovalnim elementom poveže sicer
ločene in samostojne predmete, da tako – in le tako – uresničijo skupen, že in-
tegriran učni cilj. Kot sopomenka nastopa izraz interdisciplinarne povezave,
kar v našem prostoru pomeni katero koli obliko ali način povezovanja pred-
metov. Zelo pogost način povezav, ki ga določa predvsem organizacijsko iz-
vedbena omejitev kurikula, predstavljajo multidisciplinarne povezave. Gre za
izvedbeno ločenost v tradicionalne predmete, ki dosegajo nek skupni cilj po
¹ V. Štemberger (2008) uporablja termin didaktični pristop.
342
braževanja, priča tudi interes glasbenih pedagogov za to tematiko (Gruden
2019; Oblak 1981; Sicherl Kafol 1995; 1996; 2008; 2015; Tomšič 2006; Žnidar-
šič 2016). Predmet glasbena umetnost, ki je osnovan na temeljnih dejavni-
kih glasbene kulture, torej ustvarjanju, izvajanju in poslušanju glasbe, lahko
ponudi raznolike in številne možnosti medpredmetnih povezav, pri čemer
morajo povezave temeljiti na enakopravni vlogi vseh vključenih predme-
tov oz. predmetnih področij. Pri raziskovanju možnosti izhajamo iz teorije
medpredmetnega povezovanja ter učnih načrtov obveznega predmetnika
za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje OŠ.
Medpredmetno povezovanje
Medpredmetno povezovanje pojmujemo kot didaktični pristop,¹ ki zadnja
desetletja tako teoretično kot tudi praktično v pestrosti raznolikih oblik in
načinov bogati slovenski in tuji šolski prostor. Predstavlja enega izmed odzi-
vov na izzive sodobne družbe in vzpostavlja novo kulturo učenja in poučeva-
nja, ki spodbuja razvoj vseživljenjskega učenja in kompetenc ter se usmerja v
sposobnost reševanja problemov z vključevanjem različnih disciplin. A. Lowe
(1998) v njem prepoznava holistično perspektivo, ki izhaja iz otrokovega do-
jemanja sveta, ki je celostno in pri tem osmišlja pomen učenja. Tudi Gardner
(1995) v svoji teoriji o več inteligencah izpostavlja pomembnost povezovanja
inteligenc, kar potrjujejo tudi nevrološka spoznanja, namreč da je mreženje v
sami naravi delovanja možganov, saj trdi, da so inteligence in področja med
seboj povezani in opozarja, naj jih ne zamenjujemo.
Opredelitev nekaterih pojmov, povezanih z medpredmetnim
povezovanjem
V zvezi s terminologijo medpredmetnega povezovanja se pojavljajo številni
pojmi, ki po mnenju B. Rakar (2014) kažejo na to, da je bilo in je še veliko priza-
devanj za povezovanje učenčevega znanja in s tem višjo raven poučevanja.
Z. Rutar Ilc in K. Pavlič Škerjanc (2010) medpredmetno povezovanje razlagata
kot povezovanje, ki z dogovorjenim povezovalnim elementom poveže sicer
ločene in samostojne predmete, da tako – in le tako – uresničijo skupen, že in-
tegriran učni cilj. Kot sopomenka nastopa izraz interdisciplinarne povezave,
kar v našem prostoru pomeni katero koli obliko ali način povezovanja pred-
metov. Zelo pogost način povezav, ki ga določa predvsem organizacijsko iz-
vedbena omejitev kurikula, predstavljajo multidisciplinarne povezave. Gre za
izvedbeno ločenost v tradicionalne predmete, ki dosegajo nek skupni cilj po
¹ V. Štemberger (2008) uporablja termin didaktični pristop.
342
