Page 347 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 347
Glasbene dejavnosti kot povezovalni element medpredmetnih povezav
vilne pozitivne učinke na različna področja posameznikovega razvoja (npr.
prostorsko-časovne sposobnosti, spomin, koncentracijo, grafomotoriko, so-
cializacijo, učenje jezikov in matematike itd.). Ker se povezave na podlagi
učnega transferja porajajo med sorodnimi miselnimi procesi, je v učnem pro-
cesu smiselno iskati in pričakovati povezave med npr. ritmičnim izvajanjem
in matematičnimi sposobnostmi, aktivnim poslušanjem glasbe in glasovno
modulacijo, tonskim razlikovanjem in bralnimi sposobnostmi, skupinskim
muziciranjem in socializacijo itd. (Sicherl Kafol, Denac in Borota v Bucik, Po-
žar Matijašič in Pirc 2011, 92). Sodobne raziskave ugotavljajo tudi pomen pe-
tja, saj le-to učinkuje predvsem na kognitivni in čustveno-socialni razvoj ter
tudi na druga področja. Petje aktivira obe možganski hemisferi, zvišuje ra-
ven imunoglobulina A ter raven oksitocina, sproščajo se beta endorfini ter
serotonin in dopamin.
Sodobna spoznanja potrjujejo potrebo po prisotnosti in nenadomestljivi
vlogi glasbe v življenju posameznika in skupnosti. Tako sta za Ukmarja,
Cvetka in Hrovatina (1948) glasba in z njo vse glasbeno življenje neposre-
dno povezana s človekovo naravo in z družbenim življenjem; glasba namreč
izraža človekovo neusahljivo željo po oblikovanem zvočnem okolju, zvočni
komunikaciji in ustvarjalnosti. S svojo univerzalno zvočno govorico je široko
odprta zakladnica obče človeške kulture. Temu pritrjuje tudi Uçan (1999, 27),
ki pravi: »Človek je glasbeno-kulturno bitje. Kjerkoli živi, obstaja glasbena
kultura. Kjer je glasba, tam je tudi človek. Glasbena kultura namreč nastaja
in živi s človekom. Vse svetovne glasbene kulture ustvarjajo in uporabljajo
glasbo.« Osmišljena in naravna je tudi povezava umetnostnih predmetov,
saj je »umetniško poustvarjanje na dnu zmeraj isto, ne glede na različnost
umetnosti.« (Trstenjak 1981, 450)
Značilnosti predmeta glasbena umetnost v tretjem
vzgojno-izobraževalnem obdobju
Predmet glasbena umetnost v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju te-
melji na spoznavanju domače in svetovne glasbene literature posameznih
stilnih obdobij od prazgodovine do sodobnosti (Ministrstvo za šolstvo in
šport 2011b).² Pri tem prihaja v ospredje odkrivanje življenjske bližine glas-
benih del iz prejšnjih zgodovinskih obdobij ter zgodovinsko mišljenje in poj-
movanje razvoja kot odnosa med glasbeno tradicijo in nastajanjem novega
² Čeprav je v šolskem letu 2013/2014 prišlo do preimenovanja predmeta glasbena vzgoja v glas-
beno umetnost, pri navajanju aktualnega učnega načrta ohranjamo izraz glasbena vzgoja,
sprememba namreč ni bila vpeljana v sam učni načrt kot kurikularni dokument. V nadaljevanju
za omenjeni učni načrt uporabljamo izraz UN za GVZ.
345
vilne pozitivne učinke na različna področja posameznikovega razvoja (npr.
prostorsko-časovne sposobnosti, spomin, koncentracijo, grafomotoriko, so-
cializacijo, učenje jezikov in matematike itd.). Ker se povezave na podlagi
učnega transferja porajajo med sorodnimi miselnimi procesi, je v učnem pro-
cesu smiselno iskati in pričakovati povezave med npr. ritmičnim izvajanjem
in matematičnimi sposobnostmi, aktivnim poslušanjem glasbe in glasovno
modulacijo, tonskim razlikovanjem in bralnimi sposobnostmi, skupinskim
muziciranjem in socializacijo itd. (Sicherl Kafol, Denac in Borota v Bucik, Po-
žar Matijašič in Pirc 2011, 92). Sodobne raziskave ugotavljajo tudi pomen pe-
tja, saj le-to učinkuje predvsem na kognitivni in čustveno-socialni razvoj ter
tudi na druga področja. Petje aktivira obe možganski hemisferi, zvišuje ra-
ven imunoglobulina A ter raven oksitocina, sproščajo se beta endorfini ter
serotonin in dopamin.
Sodobna spoznanja potrjujejo potrebo po prisotnosti in nenadomestljivi
vlogi glasbe v življenju posameznika in skupnosti. Tako sta za Ukmarja,
Cvetka in Hrovatina (1948) glasba in z njo vse glasbeno življenje neposre-
dno povezana s človekovo naravo in z družbenim življenjem; glasba namreč
izraža človekovo neusahljivo željo po oblikovanem zvočnem okolju, zvočni
komunikaciji in ustvarjalnosti. S svojo univerzalno zvočno govorico je široko
odprta zakladnica obče človeške kulture. Temu pritrjuje tudi Uçan (1999, 27),
ki pravi: »Človek je glasbeno-kulturno bitje. Kjerkoli živi, obstaja glasbena
kultura. Kjer je glasba, tam je tudi človek. Glasbena kultura namreč nastaja
in živi s človekom. Vse svetovne glasbene kulture ustvarjajo in uporabljajo
glasbo.« Osmišljena in naravna je tudi povezava umetnostnih predmetov,
saj je »umetniško poustvarjanje na dnu zmeraj isto, ne glede na različnost
umetnosti.« (Trstenjak 1981, 450)
Značilnosti predmeta glasbena umetnost v tretjem
vzgojno-izobraževalnem obdobju
Predmet glasbena umetnost v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju te-
melji na spoznavanju domače in svetovne glasbene literature posameznih
stilnih obdobij od prazgodovine do sodobnosti (Ministrstvo za šolstvo in
šport 2011b).² Pri tem prihaja v ospredje odkrivanje življenjske bližine glas-
benih del iz prejšnjih zgodovinskih obdobij ter zgodovinsko mišljenje in poj-
movanje razvoja kot odnosa med glasbeno tradicijo in nastajanjem novega
² Čeprav je v šolskem letu 2013/2014 prišlo do preimenovanja predmeta glasbena vzgoja v glas-
beno umetnost, pri navajanju aktualnega učnega načrta ohranjamo izraz glasbena vzgoja,
sprememba namreč ni bila vpeljana v sam učni načrt kot kurikularni dokument. V nadaljevanju
za omenjeni učni načrt uporabljamo izraz UN za GVZ.
345
