Page 87 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 87
Transdisciplinarne teme namesto predmetov
Sweller in Clark 2006). Poizvedovalno učenje je širše osredotočeno na inte-
lektualne spretnosti reševanja problemov (Pedaste in Sarapuu 2006), ki se
razvijajo (tudi) skozi znanstveno metodo, ter poudarja aktivno sodelovanje
učenca in njegovo odgovornost pri odkrivanju znanja, ki je zanj novo (de
Jong in van Joolingen 1998).
Poizvedovalno učenje se lahko izvaja (tudi) z izkustvenim učenjem (angl.
experiential learning), saj podobno kot slednje ceni načela interakcije z vse-
bino in s pripomočki pri postavljanju vprašanj ter tudi raziskovanje in sode-
lovanje učencev pri ustvarjanju pomena. Vendar poizvedovalno učenje ni
omejeno na izkustveno učenje. Poleg tega se vsak praktično usmerjeni pouk
(angl. hands-on učenje) ne more enačiti niti z raziskovalnim (Krnel 2014) niti
s poizvedovalnim učenjem.
Poznamo štiri nivoje poizvedovalnega učenja (Banchi in Bell 2008), pri
čemer najzahtevnejšo stopnjo predstavlja odprto raziskovanje (angl. open
enquiry, Banchi in Bell 2008), kjer učenci sami oblikujejo svoja vprašanja, za-
snujejo in izvedejo postopek pridobivanja odgovorov.
Enačenje poizvedovalnega z raziskovalnim učenjem izhaja iz napačne
predpostavke, da je odprto raziskovanje edina prava oblika poizvedoval-
nega učenja (prim. Kirschner, Sweller in Clark 2006; Kyle 1980; Kuhn 2005).
Vendar se sposobnosti raziskovanja, ki so potrebne, da lahko učenci sodelu-
jejo pri takšnem načinu pouka, razvijajo postopoma: odprto raziskovanje je
uspešno zgolj v primeru, da imajo otroci neko notranjo motivacijo za učenje
in da so razvili ustrezne veščine raziskovanja (Yoon, Joung in Kim 2012).
Osrednji cilj poizvedovalnega učenja je pripraviti učence na vseživljenj-
sko učenje (Stanić in Avsec 2014), kjer igra notranja motivacija ključno vlogo.
Zato ne preseneča, da se kot sinonim za poizvedovalno učenje (prim. Mar-
shall, Smart in Alston 2016) pojavlja tudi besedna zveza »inquisitive learning«
(Brown 2003), ki posebej izpostavlja, da takšno učenje temelji na notranji mo-
tivaciji učencev, torej na radovednosti in zanimanju, pri čemer je pridobitev
znanja sama sebi namen. V nasprotju z njim pa pri besedni zvezi »acquisi-
tive learning« (Brown 2003) učenec znanja pridobiva predvsem zaradi zuna-
nje motivacije, na primer zato, da bo dosegel visoko oceno na izpitu ali pri
predmetu.
Sistem IB PYP je izjemno močno zakoreninjen v poizvedovalnem učenju in
zajema vse njegove temeljne značilnosti. V tem sistemu je razviden tudi vpliv
Piagetove razvojne teorije, ki učiteljem nalaga, da svoje učence obravnavajo
kot posameznike, ki dodajajo nove koncepte k predhodnemu znanju zato,
da zase ustvarijo ali zgradijo nek nov pomen (Henson 2003).
Lev Semyonovich Vygotsky je pomembno prispeval h konstruktivizmu s
85
Sweller in Clark 2006). Poizvedovalno učenje je širše osredotočeno na inte-
lektualne spretnosti reševanja problemov (Pedaste in Sarapuu 2006), ki se
razvijajo (tudi) skozi znanstveno metodo, ter poudarja aktivno sodelovanje
učenca in njegovo odgovornost pri odkrivanju znanja, ki je zanj novo (de
Jong in van Joolingen 1998).
Poizvedovalno učenje se lahko izvaja (tudi) z izkustvenim učenjem (angl.
experiential learning), saj podobno kot slednje ceni načela interakcije z vse-
bino in s pripomočki pri postavljanju vprašanj ter tudi raziskovanje in sode-
lovanje učencev pri ustvarjanju pomena. Vendar poizvedovalno učenje ni
omejeno na izkustveno učenje. Poleg tega se vsak praktično usmerjeni pouk
(angl. hands-on učenje) ne more enačiti niti z raziskovalnim (Krnel 2014) niti
s poizvedovalnim učenjem.
Poznamo štiri nivoje poizvedovalnega učenja (Banchi in Bell 2008), pri
čemer najzahtevnejšo stopnjo predstavlja odprto raziskovanje (angl. open
enquiry, Banchi in Bell 2008), kjer učenci sami oblikujejo svoja vprašanja, za-
snujejo in izvedejo postopek pridobivanja odgovorov.
Enačenje poizvedovalnega z raziskovalnim učenjem izhaja iz napačne
predpostavke, da je odprto raziskovanje edina prava oblika poizvedoval-
nega učenja (prim. Kirschner, Sweller in Clark 2006; Kyle 1980; Kuhn 2005).
Vendar se sposobnosti raziskovanja, ki so potrebne, da lahko učenci sodelu-
jejo pri takšnem načinu pouka, razvijajo postopoma: odprto raziskovanje je
uspešno zgolj v primeru, da imajo otroci neko notranjo motivacijo za učenje
in da so razvili ustrezne veščine raziskovanja (Yoon, Joung in Kim 2012).
Osrednji cilj poizvedovalnega učenja je pripraviti učence na vseživljenj-
sko učenje (Stanić in Avsec 2014), kjer igra notranja motivacija ključno vlogo.
Zato ne preseneča, da se kot sinonim za poizvedovalno učenje (prim. Mar-
shall, Smart in Alston 2016) pojavlja tudi besedna zveza »inquisitive learning«
(Brown 2003), ki posebej izpostavlja, da takšno učenje temelji na notranji mo-
tivaciji učencev, torej na radovednosti in zanimanju, pri čemer je pridobitev
znanja sama sebi namen. V nasprotju z njim pa pri besedni zvezi »acquisi-
tive learning« (Brown 2003) učenec znanja pridobiva predvsem zaradi zuna-
nje motivacije, na primer zato, da bo dosegel visoko oceno na izpitu ali pri
predmetu.
Sistem IB PYP je izjemno močno zakoreninjen v poizvedovalnem učenju in
zajema vse njegove temeljne značilnosti. V tem sistemu je razviden tudi vpliv
Piagetove razvojne teorije, ki učiteljem nalaga, da svoje učence obravnavajo
kot posameznike, ki dodajajo nove koncepte k predhodnemu znanju zato,
da zase ustvarijo ali zgradijo nek nov pomen (Henson 2003).
Lev Semyonovich Vygotsky je pomembno prispeval h konstruktivizmu s
85
