Page 88 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 88
a Brezigar
konceptom izkustvenega učenja (angl. experiential learning), na katerega
vplivata družba in facilitator/moderator (Roth in Jornet 2013). V poizvedoval-
nem učenju je, podobno kot je zagovarjal Vygotsky, učitelj mentor in mode-
rator učenčevega procesa (Maaß in Artigue 2013 v Stanić in Avsec 2014, 177),
ta njegova vloga pa se odraža tudi v IB PYP.
Če bi poskusili zajeti bistvo IB PYP, bi lahko zapisali, da gre za program, ki:
spodbuja učence k razvoju samostojnosti in odgovornosti za lastno učenje;
podpira prizadevanja učencev, da bi razumeli, kako deluje svet, in da bi tudi
sami udobno delovali v njem; stremi k otrokovi dobrobiti tako na akadem-
skem, socialnem kot čustvenem področju ter otrokom pomaga vzpostaviti
sistem vrednot, na katerem se bo razvijala njihova mednarodna usmerjenost.
IB PYP razvija pristope poučevanja in učenja, ki učencem pomagajo razviti
miselno naravnanost in veščine, ki jih bodo potrebovali tako za akademski
kot za osebni uspeh (International Baccalaureate Organisation 2014).
Metodološki okvir
Namen prispevka je predstaviti študijo primera izbrane šole v Sloveniji, ki je
uvedla IB PYP, in sprožiti razmislek o tem, ali je morda koncept medpredme-
tnega povezovanja v osnovi napačen, ker se prvenstveno osredotoča na po-
sledice kategorizacije znanja in ne odpravlja težave pri njenem izvoru – sami
kategorizaciji znanja kot osnovi za ureditev učnega procesa.
Klasično učenje temelji na kategorizaciji znanja po predmetih, ki se ude-
janja skozi šolski urnik, predmetne učbenike in predmetni pristop učenja v
šoli. To razvrščanje znanja ustvarja meje, ki jih tudi pedagogi zaznavajo kot
nenaravne in jih poskušajo preseči z medpredmetnim povezovanjem. Med-
predmetno povezovanje torej nastopi kot rešitev oz. posledica kategorizacije
znanja po predmetih pri načrtovanju pouka. Program IB PYP pa napeljuje na
misel, da se je morda pri načrtovanju pouka mogoče odpovedati predme-
tnemu pristopu in tako odpraviti že vzrok, ki ustvarja potrebo po medpred-
metnem povezovanju. Zato bomo v tem prispevku preverili, ali IB PYP ponuja
alternativno rešitev klasičnim pristopom medpredmetnega povezovanja.
Pri preučevanju študije primera so nas vodila tri raziskovalna vprašanja:
– Ali sistem IB PYP omogoča povezanost pridobljenega znanja že ob iz-
voru, torej brez razvrščanja znanja po predmetih pri izvedbi pouka?
– Ali z uvedbo transdisciplinarnih tem presega predmetne delitve, ki na-
rekujejo medpredmetno povezovanje?
– Ali IB PYP predstavlja smiselno alternativo medpredmetnemu povezo-
vanju?
86
konceptom izkustvenega učenja (angl. experiential learning), na katerega
vplivata družba in facilitator/moderator (Roth in Jornet 2013). V poizvedoval-
nem učenju je, podobno kot je zagovarjal Vygotsky, učitelj mentor in mode-
rator učenčevega procesa (Maaß in Artigue 2013 v Stanić in Avsec 2014, 177),
ta njegova vloga pa se odraža tudi v IB PYP.
Če bi poskusili zajeti bistvo IB PYP, bi lahko zapisali, da gre za program, ki:
spodbuja učence k razvoju samostojnosti in odgovornosti za lastno učenje;
podpira prizadevanja učencev, da bi razumeli, kako deluje svet, in da bi tudi
sami udobno delovali v njem; stremi k otrokovi dobrobiti tako na akadem-
skem, socialnem kot čustvenem področju ter otrokom pomaga vzpostaviti
sistem vrednot, na katerem se bo razvijala njihova mednarodna usmerjenost.
IB PYP razvija pristope poučevanja in učenja, ki učencem pomagajo razviti
miselno naravnanost in veščine, ki jih bodo potrebovali tako za akademski
kot za osebni uspeh (International Baccalaureate Organisation 2014).
Metodološki okvir
Namen prispevka je predstaviti študijo primera izbrane šole v Sloveniji, ki je
uvedla IB PYP, in sprožiti razmislek o tem, ali je morda koncept medpredme-
tnega povezovanja v osnovi napačen, ker se prvenstveno osredotoča na po-
sledice kategorizacije znanja in ne odpravlja težave pri njenem izvoru – sami
kategorizaciji znanja kot osnovi za ureditev učnega procesa.
Klasično učenje temelji na kategorizaciji znanja po predmetih, ki se ude-
janja skozi šolski urnik, predmetne učbenike in predmetni pristop učenja v
šoli. To razvrščanje znanja ustvarja meje, ki jih tudi pedagogi zaznavajo kot
nenaravne in jih poskušajo preseči z medpredmetnim povezovanjem. Med-
predmetno povezovanje torej nastopi kot rešitev oz. posledica kategorizacije
znanja po predmetih pri načrtovanju pouka. Program IB PYP pa napeljuje na
misel, da se je morda pri načrtovanju pouka mogoče odpovedati predme-
tnemu pristopu in tako odpraviti že vzrok, ki ustvarja potrebo po medpred-
metnem povezovanju. Zato bomo v tem prispevku preverili, ali IB PYP ponuja
alternativno rešitev klasičnim pristopom medpredmetnega povezovanja.
Pri preučevanju študije primera so nas vodila tri raziskovalna vprašanja:
– Ali sistem IB PYP omogoča povezanost pridobljenega znanja že ob iz-
voru, torej brez razvrščanja znanja po predmetih pri izvedbi pouka?
– Ali z uvedbo transdisciplinarnih tem presega predmetne delitve, ki na-
rekujejo medpredmetno povezovanje?
– Ali IB PYP predstavlja smiselno alternativo medpredmetnemu povezo-
vanju?
86
