Page 180 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Mreža slovenskih splošnih bolnišnic

nost. Potovalna upornost je namreč slab pokazatelj razpoložljivosti, zato
je za pravilno razumevanje prostorske dostopnosti treba kombinirati tako
potovalno upornost, ki določa dostopnost, kot tudi oskrbno razmerje, ki
določa razpoložljivost zdravstvenega varstva (Fryer idr. 1999; Guagliar-
do 2004).

Povprečna potovalna upornost

Povprečna potovalna upornost do najbližjega izvajalca je zanimiva zato,

ker predstavlja kombinirano merilo tako razpoložljivosti kot tudi dostop-

nosti sistema zdravstvenega varstva. Tudi ta se meri od točke prebivališča

katerega koli bolnika ali geografskega sedišča prebivalstva. V naslednjem

koraku seštejemo potovalne upornosti do vseh izvajalcev zdravstvenih

180 storitev znotraj omejenega območja, nato pa glede na dobljeno vsoto izra-
čunamo še njeno povprečje. Pri tem v analizo kot omejeno območje obi-

čajno vključimo določeno mesto ali občino. Povprečna potovalna upor-

nost je v študijah prostorske dostopnosti storitev zdravstvenega varstva

zelo redko uporabljeno merilo (Dutt idr. 1986). To izhaja iz dejstva, da

ima povprečna potovalna upornost do niza izvajalcev dve ključni pomanj-

kljivosti. Prvič, vpliv perifernih izvajalcev je precenjen. Ti namreč pove-

čujejo potovalno upornost za bolnike iz nasprotne periferije, kljub temu

da izbirajo storitve zdravstvenega varstva sebi bližjih izvajalcev zdravstve-

nih storitev. Dodaten problem pa se nanaša na prehajanje preko meja. Po-

dobno kot pri oskrbnem razmerju do najbližjega izvajalca bolniki namreč

pogosto prečkajo geografska območja in tako poiščejo bližnje zdravstve-

ne storitve zunaj omejenih območij (Guagliardo 2004).

Gravitacijski modeli

Gravitacijski model vpliva izvajalcev je prav tako, kot tudi povprečna
potovalna upornost do niza izvajalcev, kombinirano merilo, ki vključu-
je tako razpoložljivost kot tudi dostopnost zdravstvenega varstva. Spre-
menjena različica Newtonovega zakona gravitacije je bila sprva razvita za
napovedovanje potovanj (Reilly 1931) in za pomoč pri načrtovanju rabe
zemljišč (Hansen 1959). Gravitacijski model je najveljavnejše merilo pro-
storske dostopnosti, ki se lahko uporablja tako za podeželska območja kot
tudi za gosteje poseljena območja. Njegova prednost je, da upošteva po-
tencialno interakcijo med posameznim bolnikom in vsakim izvajalcem
zdravstvenih storitev. Zaradi upoštevanja vseh izvajalcev zdravstvene de-
javnosti gravitacijski model včasih označujemo kot kumulativno opor-
tunitetno merilo prostorske dostopnosti (Guagliardo 2004).