Page 181 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 181
Optimalna lokacija izvajalcev zdravstvene dejavnosti 181
Poznamo gravitacijske modele, ki merijo prostorsko dostopnost izva-
jalcev zdravstvenih storitev z vidika dostopnosti do elektivnih zdravstve-
nih storitev, in gravitacijske modele, ki merijo prostorsko dostopnost
izvajalcev zdravstvenih storitev do nujne zdravstvene oskrbe. Po elektiv-
nih zdravstvenih storitvah bolniki posežejo, ko jim njihovo zdravstveno
stanje omogoča, da se prosto odločajo, ali bodo izbrali določeno stori-
tev zdravstvenega varstva in hkrati tudi katero vrsto zdravstvene storitve
bodo izbrali. Za storitve nujne zdravstvene oskrbe pa je značilno, da jih je
treba izvesti zaradi nujnih stanj življenjske ogroženosti ali nenadnih pos-
labšanj zdravstvenega stanja, kar pomeni, da se bolniki ne morejo prosto
odločati, ali bodo izbrali določeno zdravstveno storitev.
Gravitacijski modeli do elektivnih zdravstvenih storitev
V primeru, ko bolnik zazna določene bolezenske znake oziroma zdrav
stveno potrebo, se lahko odloči, ali bo sploh povpraševal po zdravstve-
nih storitvah, ali pa si bo pomagal sam. Če se odloči za povpraševanje po
zdravstvenih storitvah, se nato nadalje odloči, po kateri storitvi in v okvi-
ru katerega zdravstvenega sistem bo povpraševal. Pri tem ima na izbiro
javni, zasebni ali pa alternativni sistem zdravstvenega varstva. Po izbiri
vrste zdravstvene storitve in trga prosto izbere izvajalca, pri čemer ome-
jitve izhajajo iz izvajalčeve zmogljivosti. Skladno s to odločitvijo nato pri
izbranem izvajalcu zdravstvenih storitev prosto izbere čas storitve, ven-
dar pri tem obstajajo določene omejitve, k izhajajo iz izvajalčeve obreme-
njenosti. Čakalne dobe torej vplivajo na to, kdaj bo izbrano storitev izbra-
nega izvajalca zdravstvenih storitev dejansko tudi uporabil (Pps Medico
2012).
Bolniki se lahko odločajo med javnim in zasebnim zdravstvenim sis-
temom, med uradno medicino na eni strani in alternativnim zdravstve-
nim sistemom na drugi strani. Globina, do katere lahko bolnik prosto
izbira, je odvisna od sistema, v katerem bolnik povprašuje po storitvah
zdravstvenega varstva. V javnem sistemu zdravstvenega varstva prosta iz-
bira seže do izbire ponudnika primarnega zdravstva. Šele v kasnejši fazi,
ko se zdravnik na primarni ravni zdravstvene dejavnosti odloči, da bo
bolnika napotil na sekundarno raven zdravstvene dejavnosti, se ta lah-
ko odloči o naslednji izbiri izvajalca. Pri tem se moramo zavedati, da tudi
tukaj takoj naleti na omejitve dostopa zaradi zmogljivosti in obremenje-
nosti ciljnega izvajalca storitev zdravstvenega varstva (Pps Medico 2012).
Vzrok je v pravilih financiranja javnega zdravstva. V javnem zdrav
stvenem sistemu tržni regulator ponudbe in povpraševanja ni cena, zato
to vlogo prevzema omejevanje dostopa, ki se odraža preko omejevanja iz-
Poznamo gravitacijske modele, ki merijo prostorsko dostopnost izva-
jalcev zdravstvenih storitev z vidika dostopnosti do elektivnih zdravstve-
nih storitev, in gravitacijske modele, ki merijo prostorsko dostopnost
izvajalcev zdravstvenih storitev do nujne zdravstvene oskrbe. Po elektiv-
nih zdravstvenih storitvah bolniki posežejo, ko jim njihovo zdravstveno
stanje omogoča, da se prosto odločajo, ali bodo izbrali določeno stori-
tev zdravstvenega varstva in hkrati tudi katero vrsto zdravstvene storitve
bodo izbrali. Za storitve nujne zdravstvene oskrbe pa je značilno, da jih je
treba izvesti zaradi nujnih stanj življenjske ogroženosti ali nenadnih pos-
labšanj zdravstvenega stanja, kar pomeni, da se bolniki ne morejo prosto
odločati, ali bodo izbrali določeno zdravstveno storitev.
Gravitacijski modeli do elektivnih zdravstvenih storitev
V primeru, ko bolnik zazna določene bolezenske znake oziroma zdrav
stveno potrebo, se lahko odloči, ali bo sploh povpraševal po zdravstve-
nih storitvah, ali pa si bo pomagal sam. Če se odloči za povpraševanje po
zdravstvenih storitvah, se nato nadalje odloči, po kateri storitvi in v okvi-
ru katerega zdravstvenega sistem bo povpraševal. Pri tem ima na izbiro
javni, zasebni ali pa alternativni sistem zdravstvenega varstva. Po izbiri
vrste zdravstvene storitve in trga prosto izbere izvajalca, pri čemer ome-
jitve izhajajo iz izvajalčeve zmogljivosti. Skladno s to odločitvijo nato pri
izbranem izvajalcu zdravstvenih storitev prosto izbere čas storitve, ven-
dar pri tem obstajajo določene omejitve, k izhajajo iz izvajalčeve obreme-
njenosti. Čakalne dobe torej vplivajo na to, kdaj bo izbrano storitev izbra-
nega izvajalca zdravstvenih storitev dejansko tudi uporabil (Pps Medico
2012).
Bolniki se lahko odločajo med javnim in zasebnim zdravstvenim sis-
temom, med uradno medicino na eni strani in alternativnim zdravstve-
nim sistemom na drugi strani. Globina, do katere lahko bolnik prosto
izbira, je odvisna od sistema, v katerem bolnik povprašuje po storitvah
zdravstvenega varstva. V javnem sistemu zdravstvenega varstva prosta iz-
bira seže do izbire ponudnika primarnega zdravstva. Šele v kasnejši fazi,
ko se zdravnik na primarni ravni zdravstvene dejavnosti odloči, da bo
bolnika napotil na sekundarno raven zdravstvene dejavnosti, se ta lah-
ko odloči o naslednji izbiri izvajalca. Pri tem se moramo zavedati, da tudi
tukaj takoj naleti na omejitve dostopa zaradi zmogljivosti in obremenje-
nosti ciljnega izvajalca storitev zdravstvenega varstva (Pps Medico 2012).
Vzrok je v pravilih financiranja javnega zdravstva. V javnem zdrav
stvenem sistemu tržni regulator ponudbe in povpraševanja ni cena, zato
to vlogo prevzema omejevanje dostopa, ki se odraža preko omejevanja iz-
