Page 102 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 102
Maja Uran Maravic´ in Kaja Sajovic
Drugi gostinski obrati
Gre za ponudbo v hotelih, zdravilišcˇih, kampih in drugih nastanitve-
nih obratih. Turisti poskusijo tudi ulicˇno prehrano, hrano na stojni-
cah, v bifejih . . . Ponudba variira od vrhunskih restavracij do eno-
stavnih, tudi samopostrežnih restavracij.
Zakljucˇek
Gastronomski turizem je res zelo zanimiva in vseobsegajocˇa vrsta
turizma, saj proizvode te vrste konzumira prakticˇno vsak turist. Ka-
kor tudi pri umetnosti ali športu je vsak potrošnik tudi poznavalec
dejavnosti in vsak posameznik ima mnenje o hrani in pijacˇi. V tem
poglavju smo poskušali predstaviti samo nekaj osnovnih znacˇilno-
102 sti gastronomskega turizma. Podrocˇje je po eni strani zelo znano, a
v znanstvenem smislu v slovenskem prostoru še precej neraziskano,
saj od raziskovalcev zahteva visoko stopnjo interdisciplinarnosti.
Gastronomski turizem je cela paleta turisticˇnih proizvodov, stori-
tev in doživetjih, od obiskov vrhunskih restavracij do obiska pride-
lovalcev hrane, vinarjev ipd. Slovenija se na svetovni zemljevid zna-
nih gastronomskih destinacij šele postavlja. V letu 2018 smo dobi-
li prvi mednarodni vodnik Gault Millau, leta 2020 dobimo tudi pr-
ve Michelinove zvezdice, že vecˇ let se Ana Roš s Hišo Franko uvr-
šcˇa med 50 najboljših restavracij sveta. V akcijskem nacˇrtu smo si
postavili tri cilje: ustvarjanje višje dodane vrednosti, zagotavljanje
trajnosti in predvsem povecˇanje mednarodne prepoznavnosti. Ga-
stronomske turiste želimo prepricˇati z zgodbo trajnosti, s ponudbo
lokalnih živil in lokalnih zgodb, ponudbo tistega, kar mi smo, in ne
s posnemanjem trendov iz drugih destinacij. Za svoje strateške na-
pore za dvig kakovosti gastronomije smo prejeli tudi naziv Evropske
gastronomske regije 2021.
Potrebno je tudi poudariti, da gre za zelo nemnožicˇno vrsto turiz-
ma, zelo trajnostno in predvsem za tisto vrsto, kjer imamo možnost
biti to, kar smo, in s tem uspešno konkurirati na mednarodnem turi-
sticˇnem trgu. Slovenija ima vse potrebne sestavine, da postane nova
»vrocˇa« gastronomska destinacija, a se ne smemo bati, da bo pot do
tam dolga in naporna.
Literatura
Ellis, A., Park, E., Kim, S., in Yeoman, I. (2018). What is food tourism? To-
urism Management, 68, 250–263.
Drugi gostinski obrati
Gre za ponudbo v hotelih, zdravilišcˇih, kampih in drugih nastanitve-
nih obratih. Turisti poskusijo tudi ulicˇno prehrano, hrano na stojni-
cah, v bifejih . . . Ponudba variira od vrhunskih restavracij do eno-
stavnih, tudi samopostrežnih restavracij.
Zakljucˇek
Gastronomski turizem je res zelo zanimiva in vseobsegajocˇa vrsta
turizma, saj proizvode te vrste konzumira prakticˇno vsak turist. Ka-
kor tudi pri umetnosti ali športu je vsak potrošnik tudi poznavalec
dejavnosti in vsak posameznik ima mnenje o hrani in pijacˇi. V tem
poglavju smo poskušali predstaviti samo nekaj osnovnih znacˇilno-
102 sti gastronomskega turizma. Podrocˇje je po eni strani zelo znano, a
v znanstvenem smislu v slovenskem prostoru še precej neraziskano,
saj od raziskovalcev zahteva visoko stopnjo interdisciplinarnosti.
Gastronomski turizem je cela paleta turisticˇnih proizvodov, stori-
tev in doživetjih, od obiskov vrhunskih restavracij do obiska pride-
lovalcev hrane, vinarjev ipd. Slovenija se na svetovni zemljevid zna-
nih gastronomskih destinacij šele postavlja. V letu 2018 smo dobi-
li prvi mednarodni vodnik Gault Millau, leta 2020 dobimo tudi pr-
ve Michelinove zvezdice, že vecˇ let se Ana Roš s Hišo Franko uvr-
šcˇa med 50 najboljših restavracij sveta. V akcijskem nacˇrtu smo si
postavili tri cilje: ustvarjanje višje dodane vrednosti, zagotavljanje
trajnosti in predvsem povecˇanje mednarodne prepoznavnosti. Ga-
stronomske turiste želimo prepricˇati z zgodbo trajnosti, s ponudbo
lokalnih živil in lokalnih zgodb, ponudbo tistega, kar mi smo, in ne
s posnemanjem trendov iz drugih destinacij. Za svoje strateške na-
pore za dvig kakovosti gastronomije smo prejeli tudi naziv Evropske
gastronomske regije 2021.
Potrebno je tudi poudariti, da gre za zelo nemnožicˇno vrsto turiz-
ma, zelo trajnostno in predvsem za tisto vrsto, kjer imamo možnost
biti to, kar smo, in s tem uspešno konkurirati na mednarodnem turi-
sticˇnem trgu. Slovenija ima vse potrebne sestavine, da postane nova
»vrocˇa« gastronomska destinacija, a se ne smemo bati, da bo pot do
tam dolga in naporna.
Literatura
Ellis, A., Park, E., Kim, S., in Yeoman, I. (2018). What is food tourism? To-
urism Management, 68, 250–263.
