Page 106 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 106
Simon Kerma in Aleš Gacˇnik
tenzivneje usmerja v povezovanje vinogradništva in vinarstva s tu-
risticˇno ponudbo (in širše s kulturo vina). Podobne analogije lahko
prepoznavamo tudi na podrocˇju raziskovanja vinskega turizma, kar
podrobneje analizira Charters (2009; 2012).
Zametke akademskega zanimanja za preucˇevanje vinskega turiz-
ma lahko cˇasovno umestimo v drugo polovico devetdesetih let prej-
šnjega stoletja, a naj na tem mestu izpostavimo tri temeljna dela, ki
so zacˇrtala smernice raziskav na tem podrocˇju: Explore Wine Touri-
sm: Management, Development & Destinations (Getz, 2000) in Wine
Tourism around the World (Hall idr., 2000) sta pionirski znanstveni
monografiji s preloma tisocˇletja, kjer so avtorji sistematicˇno uredili
dotedanje parcialne študije in sprožili val povecˇanega zanimanja za
raziskave, ki postanejo na eni strani bolj specializirane, a hkrati tu-
106 di eklekticˇne, in ki se razvijejo od konceptualnejših študij primera v
vsestransko in obsežno preucˇevanje fenomena vinskega turizma. To
se v dobršni meri odrazi v tretjem temeljnem delu z naslovom Glo-
bal Wine Tourism: Research, Management and Marketing (Carlsen in
Charters, 2006). Slednje premošcˇa razkorak med teoretskimi in bolj
aplikativnimi rezultati raziskovanj. Opazen je premik od deskriptiv-
nih študij primera do ugotavljanja povezav med vinskim turizmom
in trajnostnim regionalnim razvojem, politiko in nacˇrtovanjem rabe
tal, marketingom in demografskimi izzivi vinskega turizma ter ve-
dênjem in izkustvenim doživljanjem vinskih turistov (Kerma, 2018).
Carlsen in Charters sta s pomocˇjo skupine sodelujocˇih avtorjev
definirala polje raziskav s podrocˇja vinskega turizma prakticˇno vse
do danes, pri cˇemer lahko pri razumevanju in razvoju vinskega tu-
rizma še vedno izpostavimo razlicˇne pristope med vinskimi regijami
Starega (Mediteran, Evropa) in Novega sveta (Avstralija, Nova Zelan-
dija, Južna Afrika, Južna Amerika, Kanada in zda). Urednika mono-
grafije sta v uvodnem poglavju predstavila tudi rezultate kvalitativne
analize znanstvene turisticˇne literature s podrocˇja vinskega turizma
iz baze ciret1 in na tej podlagi sistematizirala pet tematskih razisko-
valnih sklopov (Carlsen in Charters, 2006, str. 5):
1. kultura in dedišcˇina v vinskem turizmu,
2. podjetništvo v vinskem turizmu,
3. marketing v vinskem turizmu,
1. Centre International de Recherces et d’Etudes Turistiques (http://www.ciret-
tourism.com).
tenzivneje usmerja v povezovanje vinogradništva in vinarstva s tu-
risticˇno ponudbo (in širše s kulturo vina). Podobne analogije lahko
prepoznavamo tudi na podrocˇju raziskovanja vinskega turizma, kar
podrobneje analizira Charters (2009; 2012).
Zametke akademskega zanimanja za preucˇevanje vinskega turiz-
ma lahko cˇasovno umestimo v drugo polovico devetdesetih let prej-
šnjega stoletja, a naj na tem mestu izpostavimo tri temeljna dela, ki
so zacˇrtala smernice raziskav na tem podrocˇju: Explore Wine Touri-
sm: Management, Development & Destinations (Getz, 2000) in Wine
Tourism around the World (Hall idr., 2000) sta pionirski znanstveni
monografiji s preloma tisocˇletja, kjer so avtorji sistematicˇno uredili
dotedanje parcialne študije in sprožili val povecˇanega zanimanja za
raziskave, ki postanejo na eni strani bolj specializirane, a hkrati tu-
106 di eklekticˇne, in ki se razvijejo od konceptualnejših študij primera v
vsestransko in obsežno preucˇevanje fenomena vinskega turizma. To
se v dobršni meri odrazi v tretjem temeljnem delu z naslovom Glo-
bal Wine Tourism: Research, Management and Marketing (Carlsen in
Charters, 2006). Slednje premošcˇa razkorak med teoretskimi in bolj
aplikativnimi rezultati raziskovanj. Opazen je premik od deskriptiv-
nih študij primera do ugotavljanja povezav med vinskim turizmom
in trajnostnim regionalnim razvojem, politiko in nacˇrtovanjem rabe
tal, marketingom in demografskimi izzivi vinskega turizma ter ve-
dênjem in izkustvenim doživljanjem vinskih turistov (Kerma, 2018).
Carlsen in Charters sta s pomocˇjo skupine sodelujocˇih avtorjev
definirala polje raziskav s podrocˇja vinskega turizma prakticˇno vse
do danes, pri cˇemer lahko pri razumevanju in razvoju vinskega tu-
rizma še vedno izpostavimo razlicˇne pristope med vinskimi regijami
Starega (Mediteran, Evropa) in Novega sveta (Avstralija, Nova Zelan-
dija, Južna Afrika, Južna Amerika, Kanada in zda). Urednika mono-
grafije sta v uvodnem poglavju predstavila tudi rezultate kvalitativne
analize znanstvene turisticˇne literature s podrocˇja vinskega turizma
iz baze ciret1 in na tej podlagi sistematizirala pet tematskih razisko-
valnih sklopov (Carlsen in Charters, 2006, str. 5):
1. kultura in dedišcˇina v vinskem turizmu,
2. podjetništvo v vinskem turizmu,
3. marketing v vinskem turizmu,
1. Centre International de Recherces et d’Etudes Turistiques (http://www.ciret-
tourism.com).
