Page 98 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 98
Maja Uran Maravic´ in Kaja Sajovic
• ekonomski vpliv posamezne skupine na potrošnjo (strošek pre-
hrane na destinaciji).
V literaturi navajajo razlicˇna poimenovanja skupin gastronomskih
turistov. Hall in Mitchell (2001) sta opredelila 4 nivoje interesa za hra-
no kot motiv za potovanje:
• mocˇan, kjer je hrana primarni motiv,
• zmeren, kjer so hrana in dogodki povezani,
• šibek, kjer se turisti udeležujejo dogodkov, poveznih s hrano, za-
radi drugacˇnih izkušenj,
• šibek/neobstojecˇ, kjer je hrana le potešitev lakote.
V nadaljevanju predstavljamo podobne skupine gastronomskih
98 turistov glede na stopnjo motiva njihovega prihoda, ki je lahko pri-
marni, sekundarni ali pa je zgolj potreba (Slovenska turisticˇna orga-
nizacija, 2018).
Predani gastronomski turisti, ki jim je gastronomija primarni mo-
tiv prihoda na dolocˇeno destinacijo ali vsaj ena od glavnih aktivnos-
ti v dolocˇeni destinaciji. Pricˇakujejo vrhunsko storitev in kulinariko,
želijo poskusiti nekaj novega, trendovskega, želijo uživati v kulinaricˇ-
nih in vinskih dobrotah, spoznati lokalno hrano, želijo veliko užitka
in zabave ter posebnih doživetij.
To so:
• družabni foodieji in
• urbani potrošniki.
Foodie je ljubitelj hrane, ki objavlja oz. izraža svoja mnenja o hra-
ni in restavracijah na družabnih omrežjih, kjer se povezuje z drugimi
pripadniki skupin ljubiteljev hrane. Zanj je hrana življenjski slog, po-
memben element družabnega sloga.
Zainteresirani gastronomski turisti so tisti, za katere so hrana, pi-
jacˇa in gastronomska doživetja pomembni, a ne kljucˇni pri izboru
destinacije. Na hrano gledajo kot na prostocˇasno aktivnost. V Slo-
venijo prihajajo na podlagi drugih motivov, to so: zdravje, wellness,
narava ali pristna doživetja mesta in zabave v njej. Po navadi posega-
jo po lokalni, zdravi prehrani, v glavnem v tradicionalnih gostilnah,
tudi v vrhunskih restavracijah s ponudbo lokalnih, svežih in zdravih
živil. Nekatere, ki išcˇejo doživetje mesta, zanimajo lokalna scena, lo-
kali za mlade, trendovski lokali, lokali s hitro prehrano, pivnice, bari
ipd. Prav tako jih zelo zanimajo gastronomske prireditve.
• ekonomski vpliv posamezne skupine na potrošnjo (strošek pre-
hrane na destinaciji).
V literaturi navajajo razlicˇna poimenovanja skupin gastronomskih
turistov. Hall in Mitchell (2001) sta opredelila 4 nivoje interesa za hra-
no kot motiv za potovanje:
• mocˇan, kjer je hrana primarni motiv,
• zmeren, kjer so hrana in dogodki povezani,
• šibek, kjer se turisti udeležujejo dogodkov, poveznih s hrano, za-
radi drugacˇnih izkušenj,
• šibek/neobstojecˇ, kjer je hrana le potešitev lakote.
V nadaljevanju predstavljamo podobne skupine gastronomskih
98 turistov glede na stopnjo motiva njihovega prihoda, ki je lahko pri-
marni, sekundarni ali pa je zgolj potreba (Slovenska turisticˇna orga-
nizacija, 2018).
Predani gastronomski turisti, ki jim je gastronomija primarni mo-
tiv prihoda na dolocˇeno destinacijo ali vsaj ena od glavnih aktivnos-
ti v dolocˇeni destinaciji. Pricˇakujejo vrhunsko storitev in kulinariko,
želijo poskusiti nekaj novega, trendovskega, želijo uživati v kulinaricˇ-
nih in vinskih dobrotah, spoznati lokalno hrano, želijo veliko užitka
in zabave ter posebnih doživetij.
To so:
• družabni foodieji in
• urbani potrošniki.
Foodie je ljubitelj hrane, ki objavlja oz. izraža svoja mnenja o hra-
ni in restavracijah na družabnih omrežjih, kjer se povezuje z drugimi
pripadniki skupin ljubiteljev hrane. Zanj je hrana življenjski slog, po-
memben element družabnega sloga.
Zainteresirani gastronomski turisti so tisti, za katere so hrana, pi-
jacˇa in gastronomska doživetja pomembni, a ne kljucˇni pri izboru
destinacije. Na hrano gledajo kot na prostocˇasno aktivnost. V Slo-
venijo prihajajo na podlagi drugih motivov, to so: zdravje, wellness,
narava ali pristna doživetja mesta in zabave v njej. Po navadi posega-
jo po lokalni, zdravi prehrani, v glavnem v tradicionalnih gostilnah,
tudi v vrhunskih restavracijah s ponudbo lokalnih, svežih in zdravih
živil. Nekatere, ki išcˇejo doživetje mesta, zanimajo lokalna scena, lo-
kali za mlade, trendovski lokali, lokali s hitro prehrano, pivnice, bari
ipd. Prav tako jih zelo zanimajo gastronomske prireditve.
