Page 97 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Gastronomski turizem

3. spodbujanje dviga kakovosti,
4. izobraževanje,
5. trženje,
6. organizacijski okvir in mednarodno delovanje,

Vsako podpoglavje vsebuje kratko analizo stanja na referencˇnem
podrocˇju in rešitve za urejanje trenutnega stanja. Pri vsakem pod-
rocˇju so navedeni tudi ukrepi za odpravo stanja (skupaj z nosilci).
Podrobneje so opisani v dokumentu.

Skupine gastronomskih turistov 97

Kar je še posebej pomembno za razumevanje nadaljnjega trženja
gastronomskega turizma, je opredelitev kljucˇnih skupin gastronom-
skih turistov in njihovih znacˇilnosti. Tudi ta del smo opredelili v »Ak-
cijskem nacˇrtu« in vsebino predstavljamo v nadaljevanju. Kljucˇne
ciljne skupine in trgi so opredeljeni s pomocˇjo pregleda literature s
podrocˇja segmentacije ter raziskav sto:

• persone ciljnih skupin slovenskega turizma (Valicon, 2016) in
• identifikacije tržnega potenciala na izbranih trgih (Valicon,

2018) ter dodatno dopolnjene in preverjene z deležniki.

Pri izboru destinacije ima poglavitno vlogo njen ugled. Glavni se-
stavni del turisticˇne ponudbe je tudi hrana. Hrana in kultura pre-
hranjevanja v veliki meri prispevata k ugledu, ki ga ima destinaci-
ja, hkrati pa sta kljucˇni pri oblikovanju pricˇakovanj bodocˇih turistov
o dolocˇeni destinaciji. V zadnjem cˇasu predstavljajo velik vzpon tr-
ženjske aktivnosti v povezavi z gastronomskim turizmom. Doživetja
turistov s hrano in kulturo prehranjevanja so opredeljena kot živa
doživetja destinacije, kot del dnevnih rutin turistov in kot glavni del
turisticˇne potrošnje. Raziskave poudarjajo, da je zagotavljanje pozi-
tivnih, nepozabnih doživetij turistom bistveno za turisticˇno gospo-
darstvo, saj turisti doživete izkušnje kognitivno uporabijo pri odlo-
cˇanju za prihodnja potovanja.

Glede na pomen, ki ga ima gastronomija pri doživljanju turistov v
dolocˇeni destinaciji, sta kljucˇna:

• odnos, ki ga imajo turisti do gastronomije: primarni ali sekun-
darni motiv za prihod gostov, ugotavljanje sociodemografske
znacˇilnosti posamezne turistov;