Page 110 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 110
Simon Kerma in Aleš Gacˇnik
zunanje in notranje motivacijske dejavnike. Pri zunanjih je to iden-
titeta vinorodne regije z vsemi znacˇilnostmi in aktivnostmi, ki se
ponujajo (ogledi vinskih kleti, degustacije, nakupovanje vina itn.).
Med notranjimi dejavniki se izpostavlja druženje, spoznavanje vi-
na, osebno interakcijo med vinskim turistom in vinarjem, s cˇimer
se izboljšuje in krepi znanje o vinogradništvu, vinarstvu, vinu. Oseb-
ni stiki z vinarji med vinskimi turisti sprožajo povecˇano zaupanje v
vinarja in njegova vina . . .
Vinski turisti želijo spoznati vinorodne pokrajine, dobro ohranje-
no naravo ter lokalne prebivalce. Za posamezne vinske turiste je lah-
ko razlog za obisk vinske kleti le želja po nakupu dolocˇenega vina,
vendar želijo pravi vinski turisti o vinu izvedeti cˇim vecˇ (Bojnec in
Korpar 2005, str. 196). In kdo je vinski turist? Cˇ e nekoliko posplošimo,
110 bi raziskovalna spoznanja razlicˇnih avtorjev lahko strnili v naslednje
znacˇilnosti: je reden porabnik vina, starostnega razpona med 30–50
let, moški in ženska, višje in visoke izobrazbe, s srednje visokimi in
visokimi prihodki, z vecˇjim socialnim in kulturnim kapitalom, pri-
haja pretežno iz vinorodnih regij.
Vinska regija, terroir in razvoj vinskoturisticˇne destinacije
Vinsko regijo bi poenostavljeno lahko definirali kot neko konkre-
tno vinorodno obmocˇje, kjer uspeva vinska trta. Nekoliko kompleks-
nejše razumevanje izpostavlja identitetni vidik regije, ki poleg nje-
nih znacˇilnih elementov vkljucˇuje tudi marketinško komponento. Po
Bruwerju (cit. v Johnson in Bruwer, 2007) je namrecˇ imidž (blagovna
znamka) vinske regije povezan s percepcijo oz. prepricˇanjem o dolo-
cˇeni zaokroženi vinski pokrajini (angl. winescape), ki je navadno ce-
lostni in vecˇdimenzionalni prostor z notranje povezanimi naravnimi
in družbeno-kulturnimi sestavinami. Pri vinski regiji se tako medse-
bojno prepletajo naslednji vinskopokrajinski elementi (Johnson in
Bruwer, 2007, str. 277):
• vinogradi,
• vinske kleti in druga infrastruktura,
• vina,
• naravna pokrajina,
• lokalno prebivalstvo in obiskovalci,
• kulturna dedišcˇina (mesta, zgradbe, arhitektura, posebni arte-
fakti itd.).
zunanje in notranje motivacijske dejavnike. Pri zunanjih je to iden-
titeta vinorodne regije z vsemi znacˇilnostmi in aktivnostmi, ki se
ponujajo (ogledi vinskih kleti, degustacije, nakupovanje vina itn.).
Med notranjimi dejavniki se izpostavlja druženje, spoznavanje vi-
na, osebno interakcijo med vinskim turistom in vinarjem, s cˇimer
se izboljšuje in krepi znanje o vinogradništvu, vinarstvu, vinu. Oseb-
ni stiki z vinarji med vinskimi turisti sprožajo povecˇano zaupanje v
vinarja in njegova vina . . .
Vinski turisti želijo spoznati vinorodne pokrajine, dobro ohranje-
no naravo ter lokalne prebivalce. Za posamezne vinske turiste je lah-
ko razlog za obisk vinske kleti le želja po nakupu dolocˇenega vina,
vendar želijo pravi vinski turisti o vinu izvedeti cˇim vecˇ (Bojnec in
Korpar 2005, str. 196). In kdo je vinski turist? Cˇ e nekoliko posplošimo,
110 bi raziskovalna spoznanja razlicˇnih avtorjev lahko strnili v naslednje
znacˇilnosti: je reden porabnik vina, starostnega razpona med 30–50
let, moški in ženska, višje in visoke izobrazbe, s srednje visokimi in
visokimi prihodki, z vecˇjim socialnim in kulturnim kapitalom, pri-
haja pretežno iz vinorodnih regij.
Vinska regija, terroir in razvoj vinskoturisticˇne destinacije
Vinsko regijo bi poenostavljeno lahko definirali kot neko konkre-
tno vinorodno obmocˇje, kjer uspeva vinska trta. Nekoliko kompleks-
nejše razumevanje izpostavlja identitetni vidik regije, ki poleg nje-
nih znacˇilnih elementov vkljucˇuje tudi marketinško komponento. Po
Bruwerju (cit. v Johnson in Bruwer, 2007) je namrecˇ imidž (blagovna
znamka) vinske regije povezan s percepcijo oz. prepricˇanjem o dolo-
cˇeni zaokroženi vinski pokrajini (angl. winescape), ki je navadno ce-
lostni in vecˇdimenzionalni prostor z notranje povezanimi naravnimi
in družbeno-kulturnimi sestavinami. Pri vinski regiji se tako medse-
bojno prepletajo naslednji vinskopokrajinski elementi (Johnson in
Bruwer, 2007, str. 277):
• vinogradi,
• vinske kleti in druga infrastruktura,
• vina,
• naravna pokrajina,
• lokalno prebivalstvo in obiskovalci,
• kulturna dedišcˇina (mesta, zgradbe, arhitektura, posebni arte-
fakti itd.).
