Page 108 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 108
Simon Kerma in Aleš Gacˇnik
ma specificˇnih ciljnih skupin sta praviloma precej povezani in kom-
plementarni. V praksi poznamo tudi posebne oblike vinskega turiz-
ma, kot so npr. vinske prireditve, katerih znana prizorišcˇa so najvecˇ-
krat v vecˇjih mestih oz. urbanih okoljih in celo izven vinorodnih ob-
mocˇij (npr. London, Ljubljana). Bistven je torej kontekst, geografske,
ekonomske in kulturne specifike, ki dolocˇajo znacˇilnosti oz. identi-
teto posamicˇne vinskoturisticˇne destinacije (Kerma, 2014).
Podobno razmišlja tudi Gacˇnik, ki vinski turizem opredeljuje kot
posebno zvrst gastronomskega ali kulturnega turizma, kjer je poto-
vanje usmerjeno k holisticˇnemu doživetju kulture vina, tako v rural-
nih kot urbanih okoljih, z namenom prodaje vina skozi avtenticˇne ali
sodobne vinske zgodbe, zavoljo celostnega doživetja vinskoturisticˇ-
nih identitet in destinacij kot kulturološkega terroirja. Vinski turizem
108 je po Gacˇniku (2014a) kreativni in inovativni medij za komuniciranje
vina, vinogradnikov in vinarjev, dedišcˇine in kulture vina ter vinolo-
ških posebnosti vinorodnih regij in držav.
Vinski turizem predpostavlja zasnovo kompleksnega sistema, ki
zahteva med drugim tudi razvito lokalno infrastrukturo (npr. vinsko-
turisticˇne ceste), zlasti pa je ta dejavnost zahtevna na ravni posamicˇ-
nih ponudnikov (vinskih kleti), saj predvideva precejšnje investicije,
turisticˇne in gostinske spretnosti, predvsem pa željo in voljo vinarjev,
da postanejo del sistema vinskega turizma (Bojnec idr., 2007). Kot
uporabne indikatorje za oceno razvitosti vinskega turizma se lahko
upošteva: število vinskih kleti, število zaposlenih v vinskem turizmu,
število in raznovrstnost specializiranih turisticˇnih proizvodov, ki se
povezujejo s ponudbo vinskega turizma (npr. kulturni turizem, eko-
turizem ipd.), pomembnost prodaje in izvoza vina za vinske kleti,
uporabo marketinških komunikacijskih orodij in promocijskih me-
tod za obisk vinskih kleti, rast prihodkov od vinskega turizma, pove-
zanost vinogradnikov in vinarjev (vinska združenja, konzorciji) (Ju-
rincˇicˇ in Bojnec, 2009, str. 473–474).
Profil vinskih turistov
Vedenjske, socio-ekonomske in demografske raziskave, ki so pove-
zane s prepoznavanjem profila vinskih turistov, z njihovimi pricˇako-
vanji, potrebami, vrednotami, izkušnjami, motivacijami (Ross, 1994;
Hall in Macionis, 1998; Hall idr., 2000; Bojnec in Korpar, 2005; Carl-
sen in Charters, 2006; Byrd idr., 2016; Quadri-Felitti in Fiore, 2016;
Gacˇnik, 2016; Vo Thanh in Kirova, 2018), sodijo med pet glavnih te-
ma specificˇnih ciljnih skupin sta praviloma precej povezani in kom-
plementarni. V praksi poznamo tudi posebne oblike vinskega turiz-
ma, kot so npr. vinske prireditve, katerih znana prizorišcˇa so najvecˇ-
krat v vecˇjih mestih oz. urbanih okoljih in celo izven vinorodnih ob-
mocˇij (npr. London, Ljubljana). Bistven je torej kontekst, geografske,
ekonomske in kulturne specifike, ki dolocˇajo znacˇilnosti oz. identi-
teto posamicˇne vinskoturisticˇne destinacije (Kerma, 2014).
Podobno razmišlja tudi Gacˇnik, ki vinski turizem opredeljuje kot
posebno zvrst gastronomskega ali kulturnega turizma, kjer je poto-
vanje usmerjeno k holisticˇnemu doživetju kulture vina, tako v rural-
nih kot urbanih okoljih, z namenom prodaje vina skozi avtenticˇne ali
sodobne vinske zgodbe, zavoljo celostnega doživetja vinskoturisticˇ-
nih identitet in destinacij kot kulturološkega terroirja. Vinski turizem
108 je po Gacˇniku (2014a) kreativni in inovativni medij za komuniciranje
vina, vinogradnikov in vinarjev, dedišcˇine in kulture vina ter vinolo-
ških posebnosti vinorodnih regij in držav.
Vinski turizem predpostavlja zasnovo kompleksnega sistema, ki
zahteva med drugim tudi razvito lokalno infrastrukturo (npr. vinsko-
turisticˇne ceste), zlasti pa je ta dejavnost zahtevna na ravni posamicˇ-
nih ponudnikov (vinskih kleti), saj predvideva precejšnje investicije,
turisticˇne in gostinske spretnosti, predvsem pa željo in voljo vinarjev,
da postanejo del sistema vinskega turizma (Bojnec idr., 2007). Kot
uporabne indikatorje za oceno razvitosti vinskega turizma se lahko
upošteva: število vinskih kleti, število zaposlenih v vinskem turizmu,
število in raznovrstnost specializiranih turisticˇnih proizvodov, ki se
povezujejo s ponudbo vinskega turizma (npr. kulturni turizem, eko-
turizem ipd.), pomembnost prodaje in izvoza vina za vinske kleti,
uporabo marketinških komunikacijskih orodij in promocijskih me-
tod za obisk vinskih kleti, rast prihodkov od vinskega turizma, pove-
zanost vinogradnikov in vinarjev (vinska združenja, konzorciji) (Ju-
rincˇicˇ in Bojnec, 2009, str. 473–474).
Profil vinskih turistov
Vedenjske, socio-ekonomske in demografske raziskave, ki so pove-
zane s prepoznavanjem profila vinskih turistov, z njihovimi pricˇako-
vanji, potrebami, vrednotami, izkušnjami, motivacijami (Ross, 1994;
Hall in Macionis, 1998; Hall idr., 2000; Bojnec in Korpar, 2005; Carl-
sen in Charters, 2006; Byrd idr., 2016; Quadri-Felitti in Fiore, 2016;
Gacˇnik, 2016; Vo Thanh in Kirova, 2018), sodijo med pet glavnih te-
