Page 111 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 111
Vinski turizem 111
Identiteta vinske regije oz. njen terroir sta kljucˇna pri oblikovanju
in nacˇrtovanju (samo)promocije vinske regije, ki se najocˇitneje izra-
ža v predstavitvi znacˇilnosti njenega osrednjega proizvoda (pridel-
ka), to je vina. Remaud in Lockshin (2009) izpostavljata potencial-
no težišcˇe promocijskih aktivnosti, ki vkljucˇuje poudarjanje tipicˇnih
sort grozdja in s tem geografskega porekla oz. imena vinske regije.
Menita, da bi bilo v kontekstu razvoja vinskega turizma kljucˇno evi-
dentirati in poudariti tiste vinske ter turisticˇne atrakcije, ki bi delo-
vale kot sredstvo za dvigovanje regionalne zavesti (Remaud in Lock-
shin, 2009, str. 80). Izbor ustreznih strategij in politik institucionali-
zacije vinskih regij je torej kljucˇen vidik nacˇrtovanja, usmerjanja in
razvoja vinskega turizma.
Na tem mestu je primerno pojasniti vlogo koncepta terroir. Gre za
pojem, ki se zaradi svoje vecˇpomenskosti izmika natancˇnemu pre-
vodu in kot tak raje ostaja v originalnem zapisu, tako pri rabi v slo-
venšcˇini kot tudi v drugih tujih jezikih. V francoskem izvirniku ima
kar tri splošne pomene, in sicer: (a) teritorij oz. regija, (b) manjše ze-
mljišcˇe, domnevno zelo kakovostno oz. kmetijsko primerno, (c) (fi-
gurativno opredeljen kot) podeželsko in provincialno obmocˇje, kjer
najdemo prav posebne domacˇine znacˇilnega karakterja in duha (Va-
udour, 2002). Pomeni, s katerimi skuša avtorica opisati bistvo terro-
irja, so: edinstvenost, poreklo, specificˇnost in osebnost oz. znacˇaj-
nost. Ti opisi vkljucˇujejo razlicˇne vidike, iz katerih izhajajo štirje tipi
terroirja (Vaudour, 2002, str. 119–120):
• hranilni, gojitveni (angl. nutriment, plant-growing) terroir,
• teritorialni, prostorski (angl. territory, space) terroir,
• identitetni, zavestni (angl. identity, conscience) terroir in
• promocijski, oglaševalski (angl. advertising, slogan) terroir.
Terroir je svojo razumljivo in pomembno vlogo našel v kontekstu
zašcˇite vin oz. dolocˇanja njihovega geografskega porekla. Terroir
operira s prepricˇanjem, da vsako vino vsebuje znacˇilnosti dolocˇe-
nega okolja, v katerem dozoreva grozdje. Pri tem so poleg fizicˇnih
dejavnikov pomembni tudi kulturni vidiki. Pri razumevanju terroirja
je torej geografija tista, ki vinu osmisli prostor ali izkustvo kraja (an-
gl. sense of place) in ga dela posebnega oz. drugacˇnega od vin, ki so
pridelana drugje. Aplikativnost terroirja se tako kaže v bolj ali manj
zavezujocˇih sistemih pravil, ki definirajo kontrolo geografskega po-
rekla po posameznih državah, vinskih regijah oz. okoliših (Kerma,
Identiteta vinske regije oz. njen terroir sta kljucˇna pri oblikovanju
in nacˇrtovanju (samo)promocije vinske regije, ki se najocˇitneje izra-
ža v predstavitvi znacˇilnosti njenega osrednjega proizvoda (pridel-
ka), to je vina. Remaud in Lockshin (2009) izpostavljata potencial-
no težišcˇe promocijskih aktivnosti, ki vkljucˇuje poudarjanje tipicˇnih
sort grozdja in s tem geografskega porekla oz. imena vinske regije.
Menita, da bi bilo v kontekstu razvoja vinskega turizma kljucˇno evi-
dentirati in poudariti tiste vinske ter turisticˇne atrakcije, ki bi delo-
vale kot sredstvo za dvigovanje regionalne zavesti (Remaud in Lock-
shin, 2009, str. 80). Izbor ustreznih strategij in politik institucionali-
zacije vinskih regij je torej kljucˇen vidik nacˇrtovanja, usmerjanja in
razvoja vinskega turizma.
Na tem mestu je primerno pojasniti vlogo koncepta terroir. Gre za
pojem, ki se zaradi svoje vecˇpomenskosti izmika natancˇnemu pre-
vodu in kot tak raje ostaja v originalnem zapisu, tako pri rabi v slo-
venšcˇini kot tudi v drugih tujih jezikih. V francoskem izvirniku ima
kar tri splošne pomene, in sicer: (a) teritorij oz. regija, (b) manjše ze-
mljišcˇe, domnevno zelo kakovostno oz. kmetijsko primerno, (c) (fi-
gurativno opredeljen kot) podeželsko in provincialno obmocˇje, kjer
najdemo prav posebne domacˇine znacˇilnega karakterja in duha (Va-
udour, 2002). Pomeni, s katerimi skuša avtorica opisati bistvo terro-
irja, so: edinstvenost, poreklo, specificˇnost in osebnost oz. znacˇaj-
nost. Ti opisi vkljucˇujejo razlicˇne vidike, iz katerih izhajajo štirje tipi
terroirja (Vaudour, 2002, str. 119–120):
• hranilni, gojitveni (angl. nutriment, plant-growing) terroir,
• teritorialni, prostorski (angl. territory, space) terroir,
• identitetni, zavestni (angl. identity, conscience) terroir in
• promocijski, oglaševalski (angl. advertising, slogan) terroir.
Terroir je svojo razumljivo in pomembno vlogo našel v kontekstu
zašcˇite vin oz. dolocˇanja njihovega geografskega porekla. Terroir
operira s prepricˇanjem, da vsako vino vsebuje znacˇilnosti dolocˇe-
nega okolja, v katerem dozoreva grozdje. Pri tem so poleg fizicˇnih
dejavnikov pomembni tudi kulturni vidiki. Pri razumevanju terroirja
je torej geografija tista, ki vinu osmisli prostor ali izkustvo kraja (an-
gl. sense of place) in ga dela posebnega oz. drugacˇnega od vin, ki so
pridelana drugje. Aplikativnost terroirja se tako kaže v bolj ali manj
zavezujocˇih sistemih pravil, ki definirajo kontrolo geografskega po-
rekla po posameznih državah, vinskih regijah oz. okoliših (Kerma,
