Page 112 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 112
Simon Kerma in Aleš Gacˇnik
2018, str. 162). Konceptualizacija in razvoj vinskoturisticˇne destinaci-
je (regije) predpostavlja vzajemno prepletanje dveh vidikov. Na eni
strani lahko obstojecˇa (ali potencialna) turisticˇna destinacija osmi-
šlja in nadgrajuje svoj obstoj v povezavi z vinom, obratno pa lahko
vinarji svoje vinske kleti vzpostavljajo ali nadgrajujejo kot turisticˇne
atrakcije. Na neki kriticˇni tocˇki dovolj intenzivnega vkljucˇevanja lah-
ko to v širšem kontekstu postane pomembna sestavina konkretne
vinske regije oz. turisticˇne destinacije.
Na osnovi Butlerjevega modela življenjskega cikla turisticˇne desti-
nacije (talc) sta R. Tomljenovic´ in Getz razvila hipoteticˇni model, iz
katerega lahko razberemo opise za štiri faze v življenjskem ciklu vin-
skoturisticˇne destinacije: (1) zacˇetno fazo, (2) razvojno fazo, (3) fazo
zrelosti in (4) fazo upadanja (Tomljenovic´ in Getz, 2009; preglednica
112 5.1). Na primeru Brd sta model istega leta testirala Jurincˇicˇ in Bojnec
(2009), za Slovensko Istro pa Kerma (2018).
Vinski turizem v izbranih regijah sveta
Vzgoja vinske trte (kjer to dopušcˇajo naravni pogoji) in pridelava vi-
na (ki je med drugim tudi družbeno-kulturno pogojena) sta danes
razširjeni domala po vsem svetu zmernega podnebja, od najzname-
nitejših francoskih vinogradniških leg do uveljavljenih vinskih kleti
Novega sveta na južni polobli ter še povsem novih in neznanih vi-
norodnih obmocˇij na Kitajskem. Vsaka vinska regija ima svojstvene
znacˇilnosti, ki vplivajo na okus in slog koncˇnega pridelka. V nadalje-
vanju bodo predstavljene glavne znacˇilnosti vinskega turizma v iz-
branih vinskih regijah Starega (Francije, Italije in Avstrije) in Novega
sveta (Argentine in Cˇ ila). Nekaj besed bo namenjenih tudi Gruziji, ki
si zasluži locˇeno obravnavo, saj se ta posebna dežela izpod Kavkaza
promovira in je tudi prepoznana kot pradomovina (zibelka) svetov-
nega vinogradništva in vinarstva (Kerma, 2018).
V Franciji je vinski turizem v porastu od 80. let 20. stoletja (Hall
idr., 2000). Od takrat se povecˇujeta število znanih vinogradov in vin-
skih kleti, ki se odpirajo za javnost, prav tako število vinskih cest in
s tem povezana turisticˇna infrastruktura. Vinske kleti za razvoj vin-
skoturisticˇne infrastrukture in privlacˇnosti za turiste uporabljajo dva
osnovna strateška pristopa: (a) precejšnja vlaganja v vinske muzeje,
raziskovalne centre, umetniške galerije in razstavne (prireditvene)
prostore, vinske poti, restavracije in namestitvene obrate; (b) kreira-
nje neformalnih mrež vinskih združenj, konzorcijev in klubov, kate-
2018, str. 162). Konceptualizacija in razvoj vinskoturisticˇne destinaci-
je (regije) predpostavlja vzajemno prepletanje dveh vidikov. Na eni
strani lahko obstojecˇa (ali potencialna) turisticˇna destinacija osmi-
šlja in nadgrajuje svoj obstoj v povezavi z vinom, obratno pa lahko
vinarji svoje vinske kleti vzpostavljajo ali nadgrajujejo kot turisticˇne
atrakcije. Na neki kriticˇni tocˇki dovolj intenzivnega vkljucˇevanja lah-
ko to v širšem kontekstu postane pomembna sestavina konkretne
vinske regije oz. turisticˇne destinacije.
Na osnovi Butlerjevega modela življenjskega cikla turisticˇne desti-
nacije (talc) sta R. Tomljenovic´ in Getz razvila hipoteticˇni model, iz
katerega lahko razberemo opise za štiri faze v življenjskem ciklu vin-
skoturisticˇne destinacije: (1) zacˇetno fazo, (2) razvojno fazo, (3) fazo
zrelosti in (4) fazo upadanja (Tomljenovic´ in Getz, 2009; preglednica
112 5.1). Na primeru Brd sta model istega leta testirala Jurincˇicˇ in Bojnec
(2009), za Slovensko Istro pa Kerma (2018).
Vinski turizem v izbranih regijah sveta
Vzgoja vinske trte (kjer to dopušcˇajo naravni pogoji) in pridelava vi-
na (ki je med drugim tudi družbeno-kulturno pogojena) sta danes
razširjeni domala po vsem svetu zmernega podnebja, od najzname-
nitejših francoskih vinogradniških leg do uveljavljenih vinskih kleti
Novega sveta na južni polobli ter še povsem novih in neznanih vi-
norodnih obmocˇij na Kitajskem. Vsaka vinska regija ima svojstvene
znacˇilnosti, ki vplivajo na okus in slog koncˇnega pridelka. V nadalje-
vanju bodo predstavljene glavne znacˇilnosti vinskega turizma v iz-
branih vinskih regijah Starega (Francije, Italije in Avstrije) in Novega
sveta (Argentine in Cˇ ila). Nekaj besed bo namenjenih tudi Gruziji, ki
si zasluži locˇeno obravnavo, saj se ta posebna dežela izpod Kavkaza
promovira in je tudi prepoznana kot pradomovina (zibelka) svetov-
nega vinogradništva in vinarstva (Kerma, 2018).
V Franciji je vinski turizem v porastu od 80. let 20. stoletja (Hall
idr., 2000). Od takrat se povecˇujeta število znanih vinogradov in vin-
skih kleti, ki se odpirajo za javnost, prav tako število vinskih cest in
s tem povezana turisticˇna infrastruktura. Vinske kleti za razvoj vin-
skoturisticˇne infrastrukture in privlacˇnosti za turiste uporabljajo dva
osnovna strateška pristopa: (a) precejšnja vlaganja v vinske muzeje,
raziskovalne centre, umetniške galerije in razstavne (prireditvene)
prostore, vinske poti, restavracije in namestitvene obrate; (b) kreira-
nje neformalnih mrež vinskih združenj, konzorcijev in klubov, kate-
