Page 113 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 113
Vinski turizem

Preglednica 5.1 Življenjski cikel hipoteticˇne vinskoturisticˇne destinacije

Postavka Zacˇetek Razvoj Zrelost Upad
Stopnja
razvitosti V obstojecˇih Porast števila Visoka stopnja Upad števila
vinskega vinskih kleteh vinskih turistov; razvitosti vin- obiskovalcev;
turizma ne razmišljajo nove vinske kle- skega turizma nekatere vinske
o turizmu; zelo ti nastajajo (tu- in konkurencˇ- kleti postajajo
Vrsta tu- malo vinskih tu- di) zaradi turiz- nosti. neprofitabilne,
rizma ristov. ma, nekatere ogrožen je nji-
kleti so že zelo hov obstoj.
Pomen prepoznavne.
vinskega
turizma Ni turizma oz. Porast števila Mešanica raz- Upad števila tu- 113
za vinske vinski turizem turistov, ki jih licˇnih tržnih se- ristov, ki jih za-
kleti ne zanima ob- zanima vinski gmentov; na- nima vinski tu-
stojecˇih tržnih turizem; zacˇe- petosti med tr- rizem; manj pri-
segmentov. tek masovnega žnimi nišami in hodkov po obi-
turizma v zna- masovnim tu- skovalcu.
nih kleteh. rizmom.

Turizem je za Mešanica Skoraj vse kle- Upad prihod-
vecˇino vinskih vinskih kle-
kleti postran- ti, usmerje- ti so vkljucˇene v kov od prodaje
ski; veliko kleti nih v turizem,
sploh ni aktivno in tistih, ki so vinski turizem; vina v kleti kot
vkljucˇenih. usmerjene le v
prodajo/izvoz nekatere so od- tudi drugih pri-
vina.
visne od direk- hodkov; visoka

tne prodaje vina stopnja odvi-

v kleti. snosti od drugih

kanalov distri-

bucije.

Nadaljevanje na naslednji strani

rih skupno delo je usmerjeno v razvoj vinskega turizma, ter povezan
nastop in promocija na turisticˇnem trgu. Kot izjemno uspešen nacˇin
komuniciranja in oznacˇevanja lahko izpostavimo Vignoble et Décu-
vertes, nacionalno vinskoturisticˇno znamko oz. certifikat, ki vklju-
cˇuje 36 francoskih vinorodnih obmocˇij (The Vignobles & Découvertes
Label, 2020). Vinskih in vinskoturisticˇnih presežkov v Franciji gotovo
ne manjka. Naj izpostavimo Šampanjo (Champagne), katere izbrane
lokacije so bile zaradi zgodovinskih vezi s pridelavo famoznega šam-
panjca vpisane na unesco-v seznam svetovne kulturne dedišcˇine.
Na Unescovem seznamu je tudi Bordeaux, ki je v ekskluzivni mre-
ži svetovnih vinskih prestolnic (www.greatwinecapitals.com) in ki se
ponaša z izjemnim muzejskim kompleksom, posvecˇenim kulturi vi-
na – La Cité du Vin.

Pestrost in raznolikost italijanskih pokrajin se odraža v prepoznav-
   108   109   110   111   112   113   114   115   116   117   118